Ples ženske duše

ponedeljek, 2. december 2002 @ 11:32 CET

"Če te ljubezen pozdravi, ne beži..."

Leila El Rabadi je po očetu Jordanka, po mami Avstrijka, z orientalskim plesom raks sharki uči ženske, kako izraziti svojo ženskost. Ples, ki je tudi terapija, v plesalkah prebuja občutenje ženskih lastnosti in zavedanje lastne moči. Ženske prepoznavajo svoje vrednote in se osvobajajo predstav o sebi, ki so jih prevzele od moških. Utrujene od življenja in bremen, ki so si jih naložile, prenekatere ženske postajajo samozavestnejše in odločnejše, premagujejo svoje neštete odvisnosti od moških ter z radostjo začutijo, da je lepo biti ženska.

Leila El Rabadi pleše in uči te umetnosti vse tiste ženske, ki želijo v sebi predramiti tiste lastnosti, ki so odsev njihove osebnosti, vendar so jih v želji, da bi ugajale, prekrile in zatajile. Njeni gibi so nežni in mehki kot drhteči ples metulja, ki obletava cvetlice, bleščeče v pomladnem soncu. Z dlanmi drsi skozi zrak kot bi želela zbrati vso lepoto tega sveta in nam jo položiti pred noge, da bi v nas predramila radost. Vendar je v ritmu njenih bokov moč in odločnost. Njeno telo se kot vulkan odziva na udarce bobnov. Trdno stopa, vsaka kretnja izžareva ponos in zavedanje svoje enkratnosti. Ovita v prosojnost muslina, predana iskreni čutnosti, njeni koraki sledijo izpovedi duše, dlani željam srca. Njena milina se tihotapi v naše srce, njena odločnost nam daje moč, dokler nas ne prevzame vzhičenost in zatrepetamo v ritmu glasbe.

Kakšen ples je raks sharki in od kod izvira?

Raks sharki je arabsko ime za starodavni orientalski ples, ki ga na zahodu poznamo kot trebušni ples, kar je zelo izkrivljena inačica izvirnega plesa. Ta najstarajši arabski ples so plesale ženske za ženske. Z vrtenjem bokov v krogih in osmicah so jačale trebušne mišice in to je bila priprava na porod. Nekoč so ženske rojevale čepe ali kleče z rokami oprtimi na stegna. Tako je bila medenica dosti bolj gibljiva kot je v ležečem položaju. Kroženje z boki ublaži porodne bolečine. Med nosečnostjo pa koristi tudi otroku, ker pospešuje krvni obtok in ima otrok na voljo več kisika in hranljivih snovi. V obdobju francoske in angleške nadvlade je ples dobil slabšalni pomen. Tujci so v njem videli spolno izzivanje, zato so plesalke preganjali, celo pobijali, da ne bi zapeljevale vojakov. Nečiste misli in pohotnost kolonialistov so iskren ples spremenile v nečedno početje, kjer je pomembno, da plesalka odkrije čimveč svojega telesa. Takoimenovani trebušni ples je postal del programa v varietejih in barih, mnoge plesalke pa prostitutke. Ženske so začele plesati za denar, za moške, ki v njih vidijo predvsem predmet za potešitev svojih spolnih poželjenj.

Na vaših tečajih se ženske ne uče zgolj umetnosti plesa, nežnih gibov rok in spretnosti vrtenja bokov. Ples je tudi zelo učinkovit in dobrodejen za sproščanje čustvene napetosti ter izjemna priložnost za izražanje najgljobjih, zatajevanih in odrinjenih občutkov. Za kaj je tovrsten ples za ženske tako pomemben, kaj pridobijo poleg znanja plesnih gibov?

Živimo v času, ko so ženske izgubile svojo moč. Ne zavedajo se, da igrajo igro moških. V želji, da bi uspele v svetu moških, so prevzele njihov način obnašanja in s tem zatrle svoje odlike. Naravna lastnost ženske je, da želi biti sprejeta in ljubljena, zato ravna tako, da bo moškemu ugodila, pri tem pa pozablja na svojo ženskost. Naravna lastnost moških je, da žensko varujejo, jo ščitijo pred svetom in zato jo želijo obvladati. Zmotne pa so naše predstave o tem, kaj kdo želi ali potrebuje. Ženski način izražanja je čustven, zato od moškega pričakujejo pozornost, nežnost, lepe besede, romantiko. Vendar se moški izražajo z dejanji, zato je za njih izražanje čustev znak slabištva. Resnica pa je, da so tako ženske kot moški izrinili iz sebe žensko načelo delovanja. Človek ima namreč tako ženske kot moške odlike. V današnjem svetu prevladuje načelo moškega: razum, dejavnost, hitrost, neučakanost, tekmovalnost, borba, trdnost, moč, obvladovanje… Ne cenimo več intuicije, miru, potrpežljivosti, vdanosti, nežnosti, čustvenosti, skrbnosti, pozornosti… Prepričani smo, da s takšnimi lastnostmi ne moremo uspeti. Kar je nedvomno res, saj je družba izgubila svoje naravno ravnovesje. Vendar nihče ga ne bo spremenil namesto nas. In ker nam primanjkuje ženske energije, je pač naloga nas žensk, da obudimo svoje zatajevane in zaničevane odlike. Šele potem bodo moški sposobni pravih dejanj. Tudi takih, ki jih danes zaman od njih pričakujemo.

Mar to pomeni, da se mora ženska vrniti v kuhinjo za štedilnik, vzgajati otroke, skrbeti za moža in opustiti svoje uveljavljanje v družbi, kjer očitno s svojo prisotnostjo ogroža moški svet?

Tako razmišljajo tiste ženske, ki mislijo, da je to moški ideal ženske in želijo moškemu ugajati. Biti ženska ne pomeni biti nemočna, dobra, lepa, dopadljiva. Samo pomislite, kaj vse si je ženska naložila v življenju na svoja ramena: družino, otroke, moža, službo… in pri tem se še počuti nemočno, nebogljeno in odvisno od moškega. Kaj ni to skregano z vsakršno pametjo? Vendar je popolnoma v skladu z njenimi čustvi in naravno potrebo, da jo moški ljubi. Kaj bi nas sicer tako usodno povezovalo, da bi lahko imeli potomstvo. Strast je mnogo premalo, čeprav večina moških seks pripisuje nagonu. Še en dokaz, da smo izgubili ženske kvalitete življenja.

Morda smo res zamenjali erotiko s seksom. Moški ne znajo izražati svojih čustev, ženske pa se sramujejo svoje erotičnosti. Oblečejo se v mini krila, razkrijejo popek in oprsje, misleč, da bodo ugajale moškim, pri tem pa hodijo povešenih ramen, s sklonjeno glavo in žalostnim pogledom. Kako prebuditi radost, samozavest, občutek sreče in ženskega ponosa?

Glasba je zagotovo zelo pomembna. Človeku seže globoko v dušo in prebudi najbolj skrita občutja. In s plesom jih izrazimo. Večina žensk ne ceni svoje ženske narave, svoje miline in nežnosti, svoje lepote. Mnoge se tega sramujejo, misleč, da bodo moški mislili, da izzivajo. Druge pa so v poudarjanju svoje ženskosti izumetničene. Oboje bi želele ugajati, prve kot matere, druge kot ljubice. Ne ene ne druge pa ne živijo kot ženske, temveč samo igrajo vlogo, za katero menijo, da jo njihov moški ceni kot žensko. Prav ta napačna predstava o sebi pa je vzrok, da so ženske zagrenjene, polne žalosti in jeze. Večina žensk nima energijske povezave med zgornjim in spodnjim delom svojega telesa, kar pomeni, da ni ravnotežja med ženskim in moškim načelom delovanja. S plesom se vse te napetosti v nas sprostijo, kar pomaga tudi pri zdravljenju težav s hrbtenico, boleznih rodil, celo pri rakastih obolenjih. Potem je ženska sposobna izraziti sebe, začutiti svojo lepoto in svojo moč, se počutiti vredno in biti ponosna na to, kar je.

Oče je zdravnik - internist, kardiolog - mati dela kot medicinski tehnik v labolatoriju. V tebi sta združena dva zelo nasprotna svetova, tradicija dveh različnih kultur. Tvoja rodbina, ki je krščanske vere, je ena najslavnejših v Jordaniji, saj šteje nad 5 000 članov, kar je nam težko razumljivo. Kako doživljaš to različnost, te razdvaja ali morda dopolnjuje?

Prav ta različnost mi je pomagala, da sem se naučila poslušati sebe. Zame so najpomembnejša iskrena čustva in resnica. Ne maram sprenevedanja, laži, predsodkov. Zdi se mi nevredno človeka, zavira njegov razvoj. Zato ne maram dvojne morale, ki vlada v družbi - kar je dovoljeno moškim, pri ženskah obsojajo ali obratno. Tako eni kot drugi imamo svoje odlike in pomembno je, da smo strpni in razumevajoči, da se zavemo drugačnosti in jo sprejmemo.

Leila El Rabadi študira psihologijo s pedagogiko in filozofijo, predvsem pa jo zanima vloga ženske v družbi. Za svojo diplomsko nalogo si je izbrala temo o pohabljanju ženskih spolnih organov. Ne samo v Afriki, kot mnogi mislijo, tudi v Evropi so v 18. in 19. stoletju ženskam rezali klitorise. Tako naj bi preprečili, da bi se samozadovoljevale in s tem razvijale svojo pohoto, kar pa je moškemu zelo nevarno, saj se lahko zgodi, da je ne more več zadovoljevati in krotiti. Si pri študiju te teme dognala kaj zanimivega?

Predvsem sem bila osupla in ogorčena, ko sem spoznala, da to početje ne sodi v nerazvito Afriko ali davno preteklost, temveč je še kako prisotno tudi v današnji Avstriji. Resda nelegalno se je s tem ukvarjal avstrijski zdravnik, ki ga je bilo zelo težko razkrinkati, ker se ženske niso upale pričati. V Avstriji še ni zakona proti takim posegom, imajo pa ga že v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in ZDA. Zanimiv je primer ženske, ki je svojemu zdravniku povedala, da se samozadovoljuje in so jo ozdravili tako, da so ji odrezali klitoris. To je lep primer dvojne morale v naši družbi, kjer je za moške nekaj normalno, morda celo sočutja vredno početje, ženska pa je deležna zgražanja in obsodb.

Vse kaže, da moška miselnost obvladuje ta svet, tako v dobrem kot v slabem. Vse svoje moči smo vložili v razvijanje intelekta in pri tem zanemarili intuicijo. Smisel iščemo v poslih in pozabljamo na družino. Posledice pa vidimo pri otrocih, nad katerimi se zgražamo, kot da so oni krivi, ker so takšni. Mar lahko ta razvoj ustavimo in ustvarimo sozvočje med nekdanjimi vrednotami in pridobitvami civilizacije?

Ženske vidijo izpolnitev svojega smisla v življenju z ljubljenim moškim. Razočarane nad moškimi so začele iskati svojo izpolnitev v poklicu. S tem so posegle v svet moških in postale njihove tekmice, hkrati pa kot ženske še vedno od njih pričakujejo varnost in podporo. V poslovni svet vnašajo drugačna pravila obnašanja kot so jih bili moški vajeni. Razmerje sil se je porušilo in svet je iz tira...
Moje delo ste v Sloveniji lepo sprejeli. V kratkem bom nastopila v mariborskem gledališču s plesno pravljico znane arabske pripovedke Leila in norček, po kateri je Shakespeare napisal dramo Romeo in Julija. Pripravljam tudi plesne delavnice za odvisnike od mamil in mlade mamice z otroki.

Leila El Rabadi razume življenje kot neprestano učenje na vseh ravneh. Ljudje tako radi za svoje počutje krivimo druge, obsojamo, presojamo in življenje merimo na vatle. S časom postanemo zaverovani vase, svoje cilje in lastna prepričanja. Postanemo nehvaležni in si domišljamo, da smo za vse dobro sami zaslužni, za vse slabo pa so nam krivi drugi. Pri tem pa se ne zavedamo, da so vsi sopotniki v našem življenju zgolj pomočniki, da prek njihovih dejanj spoznavamo svoje izkrivljene misli in čustva.

Darja Tavčar

6 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2002120211323958