LAS VEGAS - Fizik Stephen Wolfram je to sredo na sejmu Xomdex Fall 2002 predstavljal računocentrični pogled na vesolje, ki se nekako sklada s trenutno tehnološko paradigmo računalniške znanosti in industrije in bo zato pri marsikom sprejeta z odobravanjem.
Wolfram verjame, da vesolje ni sestavljeno iz delcev in valov, temveč iz majhnih programčkov. Iz delovanja vseh teh različnih programčkov pa potem nastajajo različni fizični fenomeni, kot so prostor, pa tudi tako kompleksni in zapleteni, kot smo ljudje.
Znanstveniki, ki običajno razlagajo takšne pojave s kompleksnimi matematičnimi enačbami, nad Wolframovimi idejami niso navdušeni, računalničarji in računalniška industrija, zaradi katere so se pravzaprav Wolframove ideje lahko razvile, pa bi verjetno lažje sprejela njegovo filozofijo. Wolfram namreč postavi navidez mehanične računske operacije v sam center izvora in funkcioniranja vesolja.
Kot je izjavil Wolfram v zaključnih pripombah, naj bi v končni fazi lahko tovrstno tehnologijo uporabili za računanje in predvidevanje različnih pojavov v povsem praktične namene.
Obstaja širši spekter računskih strojev, kot so tisti, ki so narejeni na osnovi CMOS tehnologije in tranzistorskih vrat, tehnologije, ki je osnova današnjih mikroprocesorjev, je ena izmed njegovih zanimivih trditev. "Obstajajo sistemi, ne-silicijevi, temveč "naravni", ki opravljajo preračunavanja, rezultat katerih je tudi človeška inteligenca."
Govor, ki je šel v zelo težko razumljive abstrakcije, kot je ukrivljenost prostora in nezmožnost poenostavljanja nekaterih računskih problemov, je predstavljal rahlo odstopanje od običajnih predavanj na Comdexu, ki se sicer ukvarja s sedanjostjo in prihodnostjo računalniške tehnologije. Wolfram pa vzpodbuja občinstvo, naj gleda naprej, ne samo leto dve, temveč 100 ali še več let. Trdno verjame, da bodo njegove ideje v prihodnosti imele pomembno vlogo.
Po njegovem mnenju bodo imeli njegovi vesoljni programčki enako ali večjo vlogo v razlagi in razumevanju vesolja, kot jo imajo danes kompleksne enačbe. Zelo enostavni programi lahko generirajo fenomene gromozanske kompleksnosti, kot so naprimer turbulence v vodi, kjer so enačbe uporabne samo na nekaterih področjih, kjer je pogoje mogoče poenostaviti in rezultate lažje predvideti.
"V računskem svetu lahko zelo enostavna pravila privedejo do zelo zapletenega obnašanja", pravi.
Nekateri tipi problemov bodo verjetno prej in več pridobili z njegovim načinom razmišljanja. Ekonomisti začenjajo graditi svoje raziskave na računalniških modelih, človeški vid uporablja algoritme, na katerih bo morda lahko temeljil računalniški vid, razumevanje algoritmov, po katerih raste živo biološko tkivo, pa bi lahko pripomoglo pri presajanju tkiva in organov in v medicini nasploh.
"Mislim, da bo kmalu mogoče narediti računski model žive celice, v kateri bodo vsi mogoči procesi predstavljeni kot majhni računski programi," je izjavil. Ti modeli bi lahko omogočili izdelavo novih zdravil in predvideli njihovo delovanje.
Wolframove ideje izhajajo iz raziskav problemov, kako v vesolju nastajajo asimetrije in strukture. Sedaj misli, da pozna odgovor. Enostavna pravila in algoritmi lahko pripeljejo do nepredvidljivega kaosa. Za raziskovalce izvora vesolja verjame, da je naslednji korak ugotoviti, katera so ta pravila.
"Nekega dne, morda celo ne tako daleč v prihodnosti, bomo poznali končna osnovna pravila vesolja," predvideva. "Mislim, da bodo pravila precej enostavna. Ugotoviti, kako je vesolje sestavljeno in kako deluje na podlagi teh pravil, pa bo zelo zelo težko delo."
Wolframov preboj v razmišljanju je nastal iz razmišljanja o "celičnih avtomatih", enostavnih interakcijah med seboj v matrico povezanimi in odvisnimi belimi in črnimi celicami. Preizkusil je 256 različnih množic pravil, po katerih se vrednost celic spremeni glede na vrednosti sosednjih celic.
Pravila so enostavna, in večina pravil pripelje do enostavnih, ponavljajočih se vzorcev. Toda nekatera, še posebej množica pravil št. 30 pa generirajo področja nepredvidljive naključnosti. Ta razlika med enostavnimi pravili in kompleksnimi rezultati je vzbudila Wolframovo pozornost.
Wolframove ideje so bolj podrobno opisanje v njegovi novi knjigi "A new Kind of Science", ki je v intelektualnih in znanstvenih krogih vzbudila precej pozornosti.
"Na področju biologije, kjer se trenutno dogaja zelo veliko novega, so ljudje bolj dovzetni za nove ideje", toda raziskovalci v počasneje razvijajočih se znanstvenih disciplinah, kot sta fizika in matematika, pa Wolframovih idej niso prav posebej toplo sprejeli.
Wolframa so kritizirali, ker je objavil knjigo, brez da bi jo prej spustil skozi proces formalnega ocenjevanja kolegov, proces ki naj bi odkril napake in odstranil plevel nedozorelih idej.
Wolfram se strinja, da je njegov računsko centričen pogled do neke mere proizvod današnjega časa, nekako podobno, kot so raziskovalci skozi teleskop opazili kanale na Marsu v času, ko so v Angliji in drugod po svetu na veliko gradili kanale in prekope.
Vendar to za Wolframa še ne pomeni, da so njegove ideje napačne. Galileo je tudi bil mnenja, da deluje vesolje kot velika ura. Analogija, ki se je v tistem času pokazala kot zelo koristna, mu je pravzaprav omogočila narediti korak naprej v razumevanju vesolja.
