Ljubljana bo tudi letošnje turobno jesensko vzdušje – ko je vreme primerno le za udobno posedanje v domačem naslonjaču ali pa, še bolje, v toplih kinodvoranah z mehko obloženimi sedeži – popestrila z bogato ponudbo filmov, ki jih bo predstavil letošnji ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe, tokrat na sporedu že v trinajsti izdaji.
Na že tradicionalnem festivalu – v organizaciji Cankarjevega doma, Ljubljanskih kinematografov in Slovenske kinoteke – ki mu je že uspelo prerasti v največji filmski dogodek v Sloveniji in ki je lani hkrati uradno postal specializiran tekmovalni festival, si bomo letos od 11. do 24. novembra lahko ogledali več kot 100 filmov z vseh koncev sveta, od tega tudi nekaj premierno. Letošnji LIFFe bo odprl ruski film Sestri režiserja Sergeja Bodrova ml., ki je leta 2001 prejel nagrado na festivalu v Benetkah in Rotterdamu, letos pa še na filmskem festivalu v Karlovih Varih.
Festival vsako leto postane prostor pregleda izbrane sodobne svetovne filmske produkcije, kakovostnih in zanimivih filmov manj znanih produkcij, avtorjev in držav. Ponudba festivala bo letos še nekoliko pestrejša in programsko bolj profilirana, saj bo filmska platna Cankarjevega doma, Slovenske kinoteke, kina Vič in kina Komuna - kjer bodo filmske projekcije na ogled – letos zapolnilo 99 celovečernih in deset kratkih filmov.
Vsakdo izmed filmskih sladokuscev si bo imel možnost izbrati svojemu okusu primerne filmske vsebine, saj se tradicionalnim sekcijam – Predpremiere, Obzorja, Perspektive, Fokus in lanski novosti Jug jugovzhod – letos pridružuje še posebna sekcija Proti vetru, v kateri bodo na ogled stvaritve že priznanih in dobro uveljavljenih režiserjev, ki jim uspe vedno znova presenetiti občinstvo s svojo lastno estetiko in večkrat brezkompromisno filmsko vizijo.
Med te nekonvencionalne in samosvoje filmske mojstre zagotovo sodijo predstavnik novega vala Jean-Luc Goddard (Hvalnica ljubezni), Gaspar Noe (Nepovratno) in Aleksander Sokurov (Ruski zaklad), še posebej pa Artur Aristakisjan, ki se bo letos predstavil s filmom Prostor na zemlji. Po besedah programske direktorice festivala Jelke Stergel pa bo na letošnjem festivalu, kjer bodo prevladovali filmi vzhodnoevropskih držav, poudarek na filmski vsebini - vsebini, ki filmski čas, v nasprotju s trendovsko hollywoodsko produkcijo, prikazuje avtentično in nepretenciozno. Kljub raznoliki tematiki in estetiki imajo »liffovski« filmi eno skupno lastnost – ne bežijo pred resnico, ampak hočejo, da jih ta bogati in izgrajuje.
Poleg predstavitve že uveljavljenih avtorjev pa je namen festivala predstaviti tudi čim več avtorjev, ki so bodisi debitanti bodisi so se v filmski režiji preizkusili šele drugič. Tako si organizatorji festivala prizadevajo vključiti čim več filmov, nagrajenih na velikih filmskih festivalih po Evropi, in še posebej ponuditi priložnost tistim državam, ki so bile v tekočem letu najbolj opažene.
Kot pravi programska direktorica, bi temu festivalu lahko rekli že tradicionalen, nikakor pa ne tradicionalističen. Tradicija je namreč tista kategorija pri filmskih festivalih, ki mora vedno znova omogočati, da v določen kalup oz. formo umestimo nove vsebine. In tak bo tudi letošnji LIFFe, saj ne bo manjkalo filmov z novimi in svežimi vsebinami. Lansko jesen se je število obiskovalcev, ljubiteljev sedme umetnosti, od začetnih 4000 pred leti povzpelo na 23 000, letos pa jih organizatorji pričakujejo še več.
