Pozdravljeni.
Povedala bi svojo izkušnjo pri Ladu Florjančiču, morda v razmislek, če kdo namerava iskati pomoč pri njem. Včeraj sem se k njemu v Sv. Anton nad Koprom pripeljala 150 km daleč v eno smer. Pri njem sem bila že prej in zadnjič sem ga čakala pol ure (bila sva dogovorjena ob uri in bila sem točna), nato pa sem končno zbrala dovolj poguma in potrkala na vrata ordinacije ter ugotovila, da je notri spal. Nič hudega, se pač zgodi. Včeraj pa, ob uri ga zopet ni bilo, sem potrkala na vrata ordinacije in - nikogar. Čez čas sem šla, z velikim nelagodjem, pogledat, če imajo morda vhodna vrata zvonec, in iščoč tega, sva se skozi okno zagledali z njegovo ženo. Poslala me je nazaj v čakalnico. Prišel je gospod Lado in se pet minut tako zdiral nad mano, češ kaj imam za hoditi okoli njihove hiše, da sem enostavno okamenela od njegove agresije. Do besede mi ni pustil. Njegova agresija in negativnost je bila tako močna, da se je silovito vrnil moj problem - socialna fobija in anksioznost. Vse kar sem v dobrem letu vložila truda v zdravljenje sebe, je gospod, ki se ima za božjega in zdravilca, sesul v nič v petih minutah. Ko sem končno prišla do besede, sem se opravičila in odšla. Če je to božji človek, potem me pretresa spoznanje, da Boga verjetno sploh ni. Kako bi lahko imel ljudi s takim nivojem za svoje priprošnjike. Po mojih izkušnjah z njim, imajo v tej družini (posebaj žena) zelo negativen odnos do ljudi, nihče se jim ne sme približati, ker v vsakem vidijo hudiča. Vse gledajo izrazito nagativno - ljudje, ki naj bi pomagali ljudem. Globoko sem razočarana nad svetom, nad ljudmi in nad Bogom, ki dopušča, da taki ljudje delajo v njegovem imenu.
Hvala za pozornosti. Vse dobro vam želim.