En način, kako jo ujeti:

Vzamemo en balon ali zmaj, ga navežemo na tanko kovinsko žico, gremo(ob lepem vremenu) na

hrib, in zmaj(balon) čim višje spustimo(lahko nekaj 1km).

Na drugi konec žice priklopimo kondenzator.

Kondenzator ima dva priključka. Na enem je torej balon(zmaj), na drugem pa je lahko strelovod.

Teoretično, strela udari v balon in napolne kondenzator.

Energija ene strele je 500MJ.

Strela traja od 30 mikrosekund, pa do 90 mikrosekund.

Energija ene strele se giblje med 250 in 1500kWh.

Napetost je milijarda voltov, naboj pa med 15As in 350 As.

Kapaciteta kondenzatorja torej mora biti

C=e/U

in pa

Tau=30-90 mikrosekund.

Ko torej strela napolne kondenzator, kondenzator odklopimo in priklopimo na porabnik.

V teoriji to res drži.

Sta pa vsaj dva vprašanja.

1. Ali bo strela spoh zadela v balon
2. Kakšen kondenzator potrebujemo, da ga strela ne skuri.

---

your life, your expression, your software

Benjamin Franklin je to poskusil in je strela zadela v zmaj.
Če ne poskusiš ujeti strele, ne boš nikoli vedel, kakšna je verjetnost, da udari v balon(ali zmaj) na vrvici.
Kondenzator bi moral biti posebej narejen za ta namen. Mislim, da taki kondenzatorji trenutno ne obstajajo na trgu.
Sem pa prepričan, da če bi bil interes kapitala, torej da bi se vlagalo sredstva v razvoj takega kondenzatorja, bi ga tudi naredili.
Ker pa interesa ni, tudi pravega kondenzatorja ni.