To so besede, ki jih je mnogokrat izgovoril morilec.
Pol minute je dovolj, da se navidez običajna oseba spremeni
v predmet sovraštva, v sovražnika človeštva..Zagrešil je umor
in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen.Potem je v njegovi
pusti ječi pol minute zadoščalo,da se je spet preobrazil,a tokrat
v junaka.Rešil je življenje človeku in bil pomiloščen.Toda ko se
je vrnil domov,je odkril, da žena živi z nekim drugim in da
njegova hčerka ne ve zanj.Bil je nezaželjen,zato se je odločil,
da je vseeno,če kar umre.
Samomor se mu ni posrečil.Menih,ki so ga poklicali k njegovi
postelji,mu je dejal:,,Tvoja zgodba je grozljiva,a zate ne morem
storiti ničesar.Moja lastna družina je premožna,toda jaz sem se
odpovedal dediščini in nimam ničesar drugega kot dolgove.Vse,
kar imam porabim za iskanje domov za brezdomce.Ničesar ti ne
morem dati.Hočeš umreti in ničesar ni,kar bi ti to preprečilo.Toda
preden se ubiješ,pridi in pomagaj.Potem lahko storiš, kar hočeš.,,
Te besede so spremenile morilčev svet.Nekdo ga je potreboval:
končno ni bil več odveč in pogrešljiv.Privolil je, da bo pomagal.In
svet ni bil nikoli več enak za meniha,ki se je počutil zasutega s
količino trpljenja okoli sebe,ki ga je s svojimi napori le malen-
kostno olajševal.Naključno srečanje z morilcem mu je dalo zamisel
ki je oblikovala celotno njegovo prihodnost: ko se je znašel pred
človekom v stiski,mu ni dal ničesar,ampak ga je raje za nekaj
prosil.Morilec je kasneje povedal menihu:,,Če bi mi dal denar ali
sobo ali službo, bi ponovno začel svoje zločinsko življenje in ubil
nekoga drugega.Toda potreboval si me.,,