Knjižno slovensko:
1. Danes sem si kavo preveč sladkala.
2. Zakaj me kličeš, ko sprehajam psa?
3. Si videl, kako se maček sprehaja po strehi?
4. Včeraj se je en starejši gospod vrgel s strehe.

Po mariborsko:
1. Joj, kak s'n si toti kafe danes fejst pocukrala, čuj.
2. Kaj mi te težiš ko s'n glih s pesom vuni?
3. Glej si ti totega mačka kak on po strehi hoi.
4. Čuj, včerej se je en stari s strehe dol *censored*no.

Ljubljana - japijevski srednješolčki:
1. Dons sm si kofi čist ful pošugrala.
2. Kva me kolaš lih k doga wokam?
3. A si vidu keta kok po rufu klajmba?
4. Učer se je en oldi z rufa skenslu.

Ljubljana - žabarsko:
1. Dons sm si kavico u ibr preveč cukrala.
2. Kva moriš k psa šetam?
3. A si vidu mačka kva ga pu strehi pleza, mudel, ne prbiji!
4. Učer se je en stari s strehe ruknu.

Ghoriščina:
1. D'n's s'm u kafe vrghu previč cukra.
2. Ma kej m' kličeš, k' s'm u'ne ss p'sm.
3. Si vidow mačku, k' n' stri'hi lovi tič'?
4. Učira s' je en nunčko vrghu ss stri'h'.

Kraški prevod:
1. Joj, ma kej je dns tu kafe t'ku sltku!
2. Kej me hnjav'š lih ku sm wnh s p'sm!
3. Kej si vidu mačku, ku je šla nan đjro po strjhi?
4. Učjra j an n'wnč skwaču ss strj'he.

Po koroško:
1. Matr sn s swadek kafe naredwa.
2. Ka težiš ko sn s paso zuna?
3. As vidu mačko gr u lufto?
4. Učera se je edn s strehe bk spraju.

Po prekmursko:
1. Gnes san si kavo preveč pocukrala.
2. Zakoj me zovejš glij te gda psa šejtan?
3. Si vido kak se maček šejče gor po streje?
4. Včeraj se je en stare doj s streje vrgo.

Po prleško:
1. Gnes sen si kofe vünta preveč pocukrala.
2. Čüj, ka me zoveš, gli te kda pesa sprehojan?
3. Si vida mačoka, kak se po streji sprehoja?
4. Fčera se en stori s strehe *censored*na.

Gorenjsko:
1. Dons sm s'kofe čist preveč ucukrowa.
2. Zakuga me kličeš lih k psa sprehajam?
3. A s'vidu mačka k pu streh pleza.
4. Učer sej en ta star s strehe *censored*nu.