Približno dvakrat letno se dobim z enim izmed prijateljev na dobrem vegetarijanskem kosilu ob spiritualni glasbi, kjer potem teče beseda o različnih duhovnih temah. Ob zadnjem srečanju sem dobil priporočilo za knjigo *censored* It, da jo je res vredno prebrati. Seveda sem šel takoj v Vale Novak in knjigo tudi naročil. Sicer sem nanjo čakal približno tri mesece, ampak kljub vsemu, kot pravijo učitelj pride, ko je učenec pripravljen. Knjiga mi je prišla v roke verjetno ravno v trenutku, ko sem jo najbolj potreboval. Gre pa res za izjemno knjigo, ki jo priporočam vsakomur. No, pa si poglejmo glavne napotke v knjigi *censored* It oziroma po slovensko »Jebi Ga«.

V življenju se obkrožimo z aktivnostmi, stvarmi in ljudmi, ki nam veliko pomenijo. To so naše vrednote (seznam vrednot) ter s tem naši ideali za katere se borimo in jih cenimo v življenju. Vse to nam je pomembno. In boljši kot smo v nečemu, bolj so nam te stvari pomembne. Boljšo kariero, kot imamo, bolj nam pomeni sama kariera. Boljši partner kot smo, bolj nam pomeni partnerstvo itn. V življenju nam pač stvari pomenijo in večini nam pomenijo veliko.

Takšnih stvari, ki nam pomenijo pa je izredno veliko. Od tega, kakšen je naš izgled, kako uspešni smo, kako se razumemo z družino, da plačamo vse račune, da smo zanesljivi, zdravi, sledimo našemu smislu življenja, dokončamo vse v dogovorjenih rokih, da imamo dober avto itn. Stvari, ki nam pomenijo v življenju je nešteto.

Za vsako stvar, ki nam pomeni imamo za povrh še svoje načrte. Velike načrte, prav tako pa pričakovanja, kaj bomo na določenem področju naredili in dosegli. Vendar ima življenje včasih drugačne ideje ter načrte. Ne glede na to, kako se trudimo biti zdravi, včasih zbolimo. Ne glede na to, kako trdo delamo, včasih zamudimo roke. Ne glede na to, kako se trudimo narediti vse pravilno, nam včasih ne uspe. Večja kot so naša pričakovanja in načrti, več verjetnosti je, da se bo življenje odvilo po drugi poti, kot mi pričakujemo.

Vse kar nam nekaj pomeni, nam je vrednota, s tem pa smo na to navezani. Vse, na kar smo navezani pa predstavlja potencialno bolečino. Tako je edina prava duhovna pot, da glede stvari postanemo manj resni, posledično nam stvari postanejo manj pomembne, s tem je manjša navezanost ter manjši potencial za bolečino.

Vrednota -> Resnost (nasprotje lahkosti) -> Pomembnost -> Navezanost -> Bolečina

Na svetu je 6.500.000 ljudi. Smo majhen planet v vesolju, kjer je nešteto galaksij. Naše življenje ni potrebno jemati tako resno, ne nosimo celotnega bremena sveta na svojih ramah. Zakaj ne bi enostavno rekli *censored* It in preprosto začeli uživati življenje. Dejansko lahko preživimo in uživamo življenje z zelo malim.

*censored* It ali »jebi ga« je zahodni koncept za vzhodnjaški filozofijo, da sprejmemo dejstvo, da gre življenje včasih po svoji poti in da jo moramo sprejeti. Vsakič, ko se sprostimo in stvari sprejmemo takšne kot so, se predamo duhovni poti.

*censored* It pomeni volja do tega, da stvari sprejmemo takšne kot so ali nas doletijo (to leti it go), in to ne le enkrat, vendar znova in znova.

Ko rečeš *censored* It, sprejmeš odstopanje situacije takšne kot je, od takšne, kot bi si želel. Ob tem se prenehaš oklepati nečesa, običajno takšnega, ki nam povzroča bolečino.

Ko rečeš *censored* It, sprejmeš tok življenja ter običajno prenehaš poslušati druge in začneš poslušati sebe.

Ko rečeš *censored* It, se podaš po duhovni poti, saj se prenehaš upirati, se sprostiš ter zopet predaš toku življenja v sedanjem trenutku.

Ko rečeš *censored* It običajno prenehaš jemati stvari preveč resno. Glede stvari, ki nam pomenijo smo običajno izjemno resni. Glede stvari, ki nam ne pomenijo smo sproščeni, lahki in se na račun njih z lahkoto nasmejimo.

*censored* It je smiselno reči vsakič, ko se želimo odreči vsaki stvari, ki nam povzroča bolečino – od tega, da ne želimo stvari narediti, kot drugi pričakujejo od nas, do tega da se sprostimo v stvareh, ki nam v življenju pomenijo.

Pritisk, ki ga izvajajo drugi ljudje nad nami dan za dnem je postal preveč vsakdanji. Tudi v tem primeru je smiselno reči *censored* It in stvari narediti po svoje.

*censored* It je svoboda, *censored* It je metoda, da počnete stvari, kot jih sami želite. To ne pomeni, da se vdate v usodo in se ne borite, vendar to, da življenje sprejemate.

Ko izpustite željo po nečemu, običajno to tudi začnete dobivati.
Tehnike načina življenja *censored* it

Naslednjih pet tehnik je temeljnih za življenje po *censored* It filozofiji:

1. Redna sprostitev – vsi smo preveč napeti. Čim večkrat moramo usmeriti pozornost na to, kako smo napeti in se enostavno sprostiti.

2. Spustite stvari, ki se jih oklepate – Bolj, kot se česa oklepamo, več bolečine doživimo, ko stvari izginejo, zbledijo, se transformirajo itn. In v večini primerov je tako, da bolj kot se česa oklepamo, več verjetnosti je, da bomo to izgubili.

3. Sprejmite stvari – Jamramo in pritožujemo se, ker se ne počutimo dobro znotraj sebe. Tako iščemo zunanje faktorje, ki nam povzročajo te neprijetnosti. Ko se začnemo boljše počutiti znotraj, sprejmemo tudi zunanje stvari. S tem, ko sprejmete stvari, kot so, se boste znotraj veliko bolje počutili.

4. Sprejmite svet, takšen kot je – uničen, zmešan, globalno segrevan, krut, pohlepen itn. Delajte na tem, da se znotraj počutite boljše. S tem, ko se boste bolje počutili znotraj, boste svetu prispevali nekaj pozitivnega. In četudi se kdaj počutite obupno, kot se kdaj pa kdaj vsak od nas, sprejmite tudi to, brez da iščete krivca za tako počutje.

Bolj kot sprejmete stari brez predsodkov, takšne kot so, bolje bo deloval vaš um in se odzivalo vaše telo.

5. Zavestno dihanje – Če se usedete, sprostite in zavestno dihate za nekaj minut, se boste sprostili. Vaš srčni utrip se bo upočasnil, pretok krvi bo boljši, celice bodo dobile več kisika, zmanjšala se bo raven adrenalina in sprostili se boste. Najboljši način, da se sprostite je enostavno, da upočasnite vaš izdih.

Vsakič, ko se počutite napete, vas kaj skrbi, tare ali povzroča bolečino… recite *censored* It, spustite stvari, sprejmite situacijo in globoko dihajte.
Recite *censored* It

Recite *censored* It naslednjim stvarem:

Hrani – Čeprav si velikokrat ne priznamo, nam je večini hrana izjemno pomembna. Ima pomemben vpliv vsaj na tri področja. Hrana nas lahko potolaži ob slabih občutkih, vpliva na naše zdravje, prav tako pa vpliva na obliko našega telesa.

Pri hrani nas časovna perspektiva vedno ujame v past. Namreč, ko jemo je užitek takojšnji, bolečina, se pravi odvečni kilogrami pa pridejo s časoma ter obratno. Če želimo shujšati, je bolečina takojšnja, užitek pa pride s časoma.

Nič vam ne pomaga, če se obremenjujete glede hrane. Recite *censored* It in se sprostite.

Večina bolezni izhaja iz napetosti. Velik napetost, ki jo povzroči skrb kaj jemo nam verjetno povzroči veliko več škode, kot pa dejansko hrana, ki jo damo v usta.

Bolje je, če pojeste pico v dobri družbi, kot skledo solate sami.

Razmerjem – Vse v razmerju nam veliko pomeni, zato je bolečina v povezavi z razmerji lahko izjemno velika. V ljubezni želimo veliko. Želimo vso pozornost. Želimo, da traja večno. Želimo, da je strastna in popolna. Vse svoje upe polagamo v te želje. Vendar vse to je navezanost in odvisnost. In več kot očitno ogromen potencial za veliko bolečine.

Ko si navezan in odvisen je v razmerju enormna napetost in ni dovolj prostora. To povzroča, da so razmerja obremenjujoča.

Ne jemljite stvari tako osebno. Sprostite se. Čutite svobodo.

Bolezni – Recite en velik *censored* it temu, da želite biti zdravi, popolni itn. Sprostite se. Vse, kar vam povzroča napetost in ne počnete iz užitka (zdrava prehrana, telovadba itn.) vam verjetno povzroča več škode, kot koristi. Moč sprostitve je ključ do ozdravitve. Problemi in napetost ne moreta obstajati, ko smo v popolnoma sproščenem stanju.

Denarju – Kaj če bi končno sprejeli vsa dejstva o denarju, brez predsodkov, takšne kakršne pač so? Edino, kar lahko naredimo je, da skušamo svetu ponuditi čim več in svet nam bo to vrnil. Kar dajemo, to dobimo. Vsaka navezanost okoli denarja, ali to, da ga želimo več, ali to, kako ga bomo obdržali je seveda ena sama velika napetost.

Vremenu – Pritoževanje glede vremena je najbolj absurden primer nesprejemanja sveta takšnega, kakršen pač je.

Mirni osebnosti – Kot človek ste lahko mirni, radodarni, prijazni, v svojem središču in v ravnovesju. Vendar ste lahko tudi pod stresom, živčni, jezni, agresivni, vas je strah, ste hladnokrvni, sebični itn.

Pomembno je, da damo iz sebe tudi negativna čustva. Recite *censored* it in sprejmite tudi negativna čustva.

In kadar obtožujete druge ljudi se zavedajte, da to počnete, ker ne sprejemate del sebe. Večina ljudi nimajo radi samih sebe in zato so tako nesramni do drugih. Super ste takšni, kot ste. Recite *censored* It in se sprejmite.

Starševstvu – Veliko potencialne bolečine je okoli otrok. Predvsem nas je strah, zato želimo kontrolirati otroke. Nič, kar otroci počnejo ni narobe, vse so samo naša pričakovanja in interpretacije, da nekaj delajo narobe. Pri otrocih je veliko boljše sprejeti njihov ritem, kot pa da jim skušamo vsiliti lastnega.

Najboljši nasveti glede otrok, ki jih boste lahko našli kjerkoli je vaš lasten instinkt.

Disciplini – Raje sledite življenju

Planom in ciljem – Čas je, da spustite volan življenja iz svojih rok. Videli boste, da življenje tudi brez vaših rok na volanu teče povsem super. Čas je, da se sprostite, se usedete v naslonjač dvignete noge in za spremembo uživate v vožnji na avtopilotu.

Spreminjanju sveta na bolje – Ne glede na to, kako se ljudje trudimo se zdi, da je ravnovesje med dobrim in slabim ter med mirom in vojno, vedno približno enako. Vedno so na svetu »dobri« ljudje. In vedno bodo na svetu »slabi« ljudje.

Torej, sprejmimo, da je na svetu tako dobro, kot slabo in da nobeno ne bo premagalo nobenega. Sprejmimo stvari takšne, kot so.

Ko se boste končno nehali truditi spremeniti svet na boljše, boste verjetno tudi začeli početi stvari, ki bodo resnično pripomogle k boljšemu svetu.

Klimatskim spremembam – Recite *censored* It klimatskim spremembam. Potem ukrepajte, z majhnimi ali velikimi dejanji. Vendar sproščeno, brez pritiska in občutka krivde.

Osebnim tegobam – Ljudje delujemo tako, da stremimo k užitkom in se izogibamo bolečini oziroma stremimo k tistim stvarem za katere mislimo, da nam prinašajo užitek (motivacijski mehanizmi). Problem nastane, ko je bolečina že znotraj nas. Ne glede na to, kako močno se ji skušamo izogniti, je še vedno prisotna. Ta bolečina se običajno manifestira v boleznih in tako začnemo pot zdravljenja. Gremo skozi čustvene terapije, da odpravimo čustvene bolečine, fizične terapije, da odpravimo toksine itn.

Vendar, vodnjak bolečine se nikoli ne konča. Odkrivamo vedno nove in nove stvari. Zato je mogoče bolj smiselno, da življenje sprejmemo takšno kot je – ples med bolečino in užitkom. Če ignoriramo bolečino, ne bo izginila, če jo skušamo odpraviti, bo prišla nova. Namreč bolečina je tudi del življenja.

Samo bodite, tukaj in zdaj.

Mnenjem drugih – Če otroci dobijo pozornost in odobravanje, ki ga iščejo, običajno razvijejo zdrav občutek lastne vrednosti in samozavesti. Če kot otroci nismo dobili dovolj pozornosti in odobravanja, to običajno iščemo še naprej, kot odrasli. Bolj, kot smo potrebni odobravanja s stani drugih ljudi, bolj nam je pomembno, kakšna mnenja imajo o nas.

Vsakič, ko ima kdo o nas negativno mnenje, se običajno to tiče bolj njih samih kot nas. Ali ne sprejemajo določen del sebe, ali so ljubosumni, mogoče le slabe bolje itn. Nenazadnje pa, ne morete zadovoljiti vseh ljudi, ves čas.

Večkrat kot boste rekli *censored* It, bolj bodo ljudje to težko sprejemali. Namreč vsak, ki pokaže znake osebne svobode, opomni druge v kakšnem zaporu živijo. In dandanes je iz teh zaporov resnično težko uiti.

Bolj kot vemo, kaj želimo od življenja, bolj nam je vseeno, kaj si drugi mislijo o nas.

Strahu – Ljubezen in strah krmarita naša življenja. Strah razvijemo kot posledico izogibanja bolečini. Ko nam nekaj večkrat povzroči bolečino, nas tega postane strah. Vendar se v strahu zapremo pred življenjem. Zapremo se pred novimi izkušnjami. Torej recite *censored* It bolečini iz katere strah izvira in izginil bo tudi sam strah.

Nasprotje strahu je ljubezen oziroma libido do življenja. Ko začnemo živeti življenje z ljubeznijo, se nam odprejo povsem drugačni pogledi. Zamenjajte strah z libidom.

In bodite sebični – Dokler nečesa nimate sami, tega tudi ne morete dati. Spomnite se na varnostna pravila na letalu. Najprej nataknite masko za kisik sebi, nato šele lastnemu otroku.

Službi – Bolj kot ste sproščeni, bolj kot veste, kaj želite od življenja, manj je verjetno da tega ne bi dobili po povsem naravni poti. Recite *censored* It, spoznajte sebe, predvsem stvari v katerih uživate in jih počnite. Imejte pogum, da ne počnete stvari, v katerih ne uživate.

Državi – Niste zadovoljni v vaši državi, zaradi vremena, ljudi itn. Najslabše je, da se pritožujete in ne naredite nič glede tega. Recite *censored* It, vzemite potni list in se preselite v drugo državo.

Iskanju – Iščite manj smisla, ne več. Vse, kar počnete je božansko in duhovno. Sprostite se. Nemogoče je ne biti duhoven.

Ko boste rekli stvarem *censored* It jih boste pričeli dobivati, brez da bi se zato posebno trudili. Življenje se bo samo odzvalo in ob tem boste uživali. Začeli boste opažati lepoto v majhnih in nepričakovanih stvareh. V vsem boste videli lepoto. Postali boste kot otroci in živeli v čudežu samega obstoja. Takrat boste zaživeli v sedanjem trenutku in vaše telo se bo sprostilo.

Namreč življenje je duhovna pot. Življenje teče. Ne kritizira in ne sodi. Življenje se ne upira. Življenje je, kar je. Življenje je čista mehkoba in sprostitev. Upiranje življenju pa je napetost in nefleksibilnost.

blaž kos

vir:
http://www.blazkos.com/*censored*-it-–-temeljni-duhovni-nacin-zivljenja.php

Vse lepo seštrikano, izmerjeno....
a meni se prevelika komoditeta in ohlapnost v življenju upira, jebi ga. Pardon, censored.

haha če se ti upira potem to ni to,rabiš narest kako spremembo ))

Sem tole že bral prej in je dobra varianta doseganja ravnodušnosti, nenavezanosti. To bi rabili tudi naši kolektivni športniki, da ne bi "trepetali" za zmago in jo tako seveda praviloma zapravljali. Pokaže se še en zanimiv učinek tega besedila, raje recimo naslova. Ta pa je v tem da besedilo, ki je sicer iz duhovno osveščenih krogov presenetljivo "zagrabijo" tudi zapriseženi "bunkeljni", ki ga sicer ne bi niti povohali.

GOST