Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Vročinski val, požari, suša v Rusiji. Odgovor: prepoved izvoza pšenice, ekonomisti napovedujejo novo krizo trga z živili. Le dve leti sta minili od zadnje krize, ko so cene živil poskočile v nebo in je postalo jasno, kako gnil je pravzaprav globalni živilski trg. Število preprodajnih živilskih trgovskih pogodb naj bi se od leta 2002 do leta 2008 zvišalo za 500 odstotkov, proces pa se je pospešeno nadaljeval s sesutjem nepremičninskega trga v ZDA. Naenkrat je korenček postal bolj zanimiva naložba od nepremičnin in posledice so uničujoče. Dobesedno. Ena milijarda ljudi si namreč hrane po cenah, ki jih skuje trg, ne more privoščiti. In ta trg je tako ranljiv, da so, ko je neko podjetje prejšnji mesec kupilo sedem odstotkov letnega pridelka kakava, cene poskočile na najvišjo raven od leta 1977. Seveda ne gre posebej omenjati, da tisti, ki so žafransko drag kakav pridelali, ostajajo med najrevnejšimi prebivalci Gane in nimajo od podražitve čisto nič. Dobičke kujejo drugje neki drugi ljudje.
In ko že tako trhel trg z osnovnimi živili, kot je pšenica, začinimo s posledicami spremenjenega podnebja, kot so poplave, suše in požari, dobimo nepregledno mineštro posledic in učinkov, iz katere bodo najbolje izplavali špekulanti, potonili bodo pa tisti, ki jim že tako gre najbolj za nohte. Zato ni nič čudnega, da so pogovori o boju proti podnebnim spremembam zastali ravno na točki, ko so revni spoznali, da brez njih svet pač ne more več sprejemati "poenotenih" odločitev v skupno dobro. Prevečkrat so (bili) izigrani in lačni. Poleg tega je očitno, da tudi svetovna pomoč, kot naj bi jo udejanjali Združeni narodi, ne deluje prav dobro ali pa le v petinskem deležu, kot se je pokazalo v Pakistanu.
Tudi Slovenija ni pri vsem tem nobena izjema. Skladi za pomoč pri naravnih nesrečah so že pregovorno luknjasti, doma pridelamo vse manj živil in vse bolj postajamo odvisni od trga z dobrinami iz tujine. Tudi ceno naše makove štručke določajo v Londonu ali v New Yorku namesto v Gornjih Petrovcih. Domača kmetijska zemljišča smo pozidali ali pa se zaraščajo in nekoč kmetijska deželica se spreminja v trgovsko. Imamo nešteto trgovskih velecentrov, bleščeča občinska logistična središča se bohotijo na prvovrstni kmetijski zemlji, avtoceste postajajo tovorceste, kupci pa tavajo med policami trgovin in s polpraznimi košaricami iščejo napis Akcija, kjer najdejo poceni švicarske čokolade iz ganskega kakava.
NE ZAMUDITE
