Zgodovina na krožniku: koruza
Zakaj je koruza dobila tudi naziv industrijsko zlato?
Če je krompir temeljito spremenil naše jedilnike, in s tem prehranjevanje na Stari celini, so koruzo dobro sprejeli v prehrani južne Evrope in Balkanskega polotoka.
Tam, kjer se je uveljavila kot osnovno živilo, je povzročila tudi težave, saj so ljudje zaradi pomankanja vitamina B3 (niacin) zbolevali za pelagro.
Podatki o pridelavi žitaric pokažejo, da je koruza na prvem mestu. Sledita ji riž in pšenica.
Večino koruze danes pojedo živali, tako da v prehrano ljudi pride "predelana" v obliki mesa, mleka, jajc, masla, olja, sladila in še vrsti drugih prehrambenih izdelkov.
Poleg tega jo uporabljajo v proizvodnji najrazličnejših produktov, tudi takih kjer jo ne pričakujemo - od zdravil in otroške hrane do streliva in dinamita -, in zato jo imenujejo "industrijsko zlato".
Tudi v Sloveniji ji pripada prvo mesto, saj je z njo posejanih približno 40 odstotkov obdelovalnih površin.
Kljub temu jo vsako leto uvozimo približno toliko kolikor jo pridelamo.
Ne zamudite zanimivega predavanja Marka Prpiča o zgodovini koruze!
Predavatelj dr. Marko Prpič je zgodovinar, ki se je vedno rad posvečal kulturni zgodovini in antropologiji vsakdanjega življenja, še posebej raziskovanju družbenih navad v zvezi s hrano in pijačo.
Tokratno serijo 10 brezplačnih predavanj bo predavatelj - tam kjer je to mogoče - povezal tudi z zgodovino Ljubljane in novo stalno razstavo Mestnega muzeja Ljubljana: Ljubljana. Zgodovina. Mesto.
NE ZAMUDITE
