Vlada RS je izdala Uredbo o naèrtu upravljanja z morskim okoljem, s katero je sprejela Naèrt upravljanja z morskim okoljem 2017 – 2021 (NUMO). S tem je Slovenija odpravila kršitve doloèb iz Direktive 2008/56/ES o doloèitvi okvira za ukrepe Skupnosti na podroèju politike morskega okolja, ki jih je Evropska komisija Sloveniji oèitala v uradnem opominu maja 2017.

Namen in cilj NUMO je pospeševanje trajnostne rabe morij in ohranjanje morskih ekosistemov ter doseganje dobrega stanja morskega okolja do leta 2020. V naèrtu so opredeljeni zaèetno stanje morskega okolja, program spremljanja stanja morskega okolja z opredeljeno èasovnico izvajanja in pristojnostmi organov za izvajanje programa ukrepov ter vsebine usklajevanja z javnostjo in s sosednjimi državami v podregiji Jadranskega morja in regiji Sredozemskega morja.

V našem morju in na obali se izvajajo številne dejavnosti, kot so pomorski promet, ribištvo, marikultura, turizem, industrija in poselitev obalnega prostora, ki predstavljajo pritisk in potencialno negativen vpliv na stanje morskega okolja. Biotska raznovrstnost, ki je eden od pokazateljev dobrega stanja morskega okolja, je sicer dokaj visoka, vendar je potrebno narediti èim veè, da se ohrani prepoznana kvaliteta visoke biotske raznovrstnosti morja.

Da se prepreèi poslabšanje stanja morskega okolja, so v NUMO opredeljeni ukrepi, ki naslavljajo prepoznane pritiske in negativne vplive na stanje morskega okolja. Pri oblikovanju ukrepov se je poleg okoljskega vidika upoštevalo tudi socialni in gospodarski vidik upravljanja z morskim okoljem.

Poleg ukrepov za ohranjanje in varstvo morskega okolja so vkljuèeni tudi ukrepi za izvajanje trajnostne politike na podroèju ribištva in marikulture, pomorskega prometa, turizma in prostorskega naèrtovanja na morju, kar dolgoroèno prispeva k trajnostnemu razvoju družbe ter omogoèa razvoj zelenega in modrega gospodarstva.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor