Vlada RS je izdala Uredbo o načrtu upravljanja z morskim okoljem, s katero je sprejela Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017 – 2021 (NUMO). S tem je Slovenija odpravila kršitve določb iz Direktive 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, ki jih je Evropska komisija Sloveniji očitala v uradnem opominu maja 2017.

Namen in cilj NUMO je pospeševanje trajnostne rabe morij in ohranjanje morskih ekosistemov ter doseganje dobrega stanja morskega okolja do leta 2020. V načrtu so opredeljeni začetno stanje morskega okolja, program spremljanja stanja morskega okolja z opredeljeno časovnico izvajanja in pristojnostmi organov za izvajanje programa ukrepov ter vsebine usklajevanja z javnostjo in s sosednjimi državami v podregiji Jadranskega morja in regiji Sredozemskega morja.

V našem morju in na obali se izvajajo številne dejavnosti, kot so pomorski promet, ribištvo, marikultura, turizem, industrija in poselitev obalnega prostora, ki predstavljajo pritisk in potencialno negativen vpliv na stanje morskega okolja. Biotska raznovrstnost, ki je eden od pokazateljev dobrega stanja morskega okolja, je sicer dokaj visoka, vendar je potrebno narediti čim več, da se ohrani prepoznana kvaliteta visoke biotske raznovrstnosti morja.

Da se prepreči poslabšanje stanja morskega okolja, so v NUMO opredeljeni ukrepi, ki naslavljajo prepoznane pritiske in negativne vplive na stanje morskega okolja. Pri oblikovanju ukrepov se je poleg okoljskega vidika upoštevalo tudi socialni in gospodarski vidik upravljanja z morskim okoljem.

Poleg ukrepov za ohranjanje in varstvo morskega okolja so vključeni tudi ukrepi za izvajanje trajnostne politike na področju ribištva in marikulture, pomorskega prometa, turizma in prostorskega načrtovanja na morju, kar dolgoročno prispeva k trajnostnemu razvoju družbe ter omogoča razvoj zelenega in modrega gospodarstva.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor