Vsakič, ko življenje pred nas postavi novo priložnost, se moramo soočiti s spremembo. Kar ni najbolj enostavno, sploh kadar se v naši notranjosti odvijajo neozaveščeni procesi, ki na podzavestni ravni blokirajo aktivnosti, ki naj bi se odražale navzven. S spremembo se lahko borimo in se ji upiramo, kar posledično vodi v brezvoljnost in pasivnost, lahko pa se z vso trmo in zagnanostjo vržemo vanjo in izsilimo, da se odvija v našo korist in realizira programirana pričakovanja.

Tako prva kot tudi druga možnost pa ni tisto, kar nas življenje želi naučiti. Spremembe nas učijo fleksibilnosti, mehkobe in zmožnosti hitrega prilagajanja spremenjenim zunanjim okoliščinam brez nepotrebnega upiranja in izsiljevanja, vendar pa tega ne moremo doseči, če se ne zavedamo naših podzavestnih procesov in ponotranjenih vzorcev delovanja.

Kot otroci smo se veselili življenja, vsak dan nam je bil nov izziv, uživali smo v možnostih, ki nam jih je prinašalo jutro. Tudi takrat smo šli čez spremembe, mirno z veseljem in pričakovanjem. Nekje na poti pa smo izgubili svojo otroško razigranost in pustolovski duh. Postali smo prestrašeni, trdi in utrujeni od življenjskih izzivov, ki smo si jih preveč gnali k srcu, pretirano poudarjali njihovo pomembnost ter se oklepali pridobljenih odnosov, materialnih dobrin in življenja, kot smo si ga predstavljali, da bi moralo biti. Postopoma ugotovimo, da nič ni tako pomembno, kot smo mislili da je, odnosi se porušijo, spremenijo in materialne dobrine nam ne dajejo več tiste vrednosti, ki so jo imele. In kaj nam potem sploh še ostane? Marsikomu nič. Nekomu drugemu pa možnost, da pogleda v svojo notranjost in tam odkrije lastno vrednost iz katere začne oblikovati nove, drugačne odnose in začuti obilje v vsem kar ga obkroža.

Če se zavedamo, da vsaka sprememba, ki zahteva naše aktivno udejstvovanje, drugačno kot smo ga bili navajeni, sproži v nas proces upora ali izsiljevanja, imamo možnost, da gremo skozi to izkušnjo zavestno. Imamo možnost, da bolje pogledamo v sebe, vidimo česa nas je strah, izgube česa se bojimo in zakaj pričakujemo, da bo sprememba na slabše. Skozi vidik izsiljevanja lahko ozavestimo zakaj razmetavamo svojo energijo, komu se dokazujemo in zakaj upravičujemo svoje izsiljevanje. Od kje izvirajo vzroki za en ali drug način odzivanja? Vsak posameznik ima malo drugačno zgodbo, vendar pa so rezultati povsod enaki. Bolečina in izkrivljanje priložnosti za rast. Ali nam je tega res treba?

Vsaka sprememba nam prinaša nov izziv, nova spoznanja in nove priložnosti za rast. Prinaša nam pot do sebe, ko se razčiščujejo podzavestne igrice uma in opuščajo posledice slabih izkušenj. Ko ozaveščamo notranje strahove in jih postopoma opuščamo skozi predelovanje različnih čustvenih stanj, prihajamo čedalje bolj k sebi. Postopoma se izoblikuje naše pravo bistvo, ki v nov dan zre z nedolžnimi, vedoželjnimi otroškimi očmi. Brez strahu, z zaupanjem v življenje.

Ne se bati sprememb, le-te prinašajo od-ločitev in od-rešitev.

Natalija Pavlin
Magičnost gibanja