Resnična ljubezen nikoli ne idealizira človeka, ampak ga vidi in mu pomaga takemu kot je.

Moramo vedeti, da je popolnost v nepopolnem svetu šele cilj - bližnji ali daljni -
(odvisno od stanja bitja), cilj, do katerega se pride le in edino, na pravilen način.

Kadar pa se kjerkoli prehitro zahteva popolnost, največkrat ravno zaradi take naše ljubezni do idealnega, pride do tega, da ne moremo vzljubiti, nuditi in omogočiti pravi razvoj bitju, na resnični ravni njegovega razvoja, ker je mogoče pod normami neke idealnosti, ki jo mi zaradi nepopolnega uvida od njega zahtevamo.

Takrat vidimo le to, kar si želimo sami, ne vidimo pa tega, kar v resnici v bitju kot razvojna zmožnost je, kot taki pa sploh ne izhajamo iz danih razvojnih zmožnosti bitja, ki mu hočemo pomagati.

Novo leto se je že začelo in vsem ljudem želim, ljubeč do dna resničen globok uvid, s katerim lahko resnično pomagamo eden drugemu.