To je resnična zgodba, danes že odraslega fanta, ki je še kot deček rad metal petarde.
Bilo je nekaj let nazaj, ko mu je očka prinesel škatlo polno raznobarvnih petard. Pod večer sta šla na vrt hiše. Tam je očka vzel iz škatle veliko pisano petardo in jo prižgal in odvrgel. « Sinko, si videl kako se to dela?«

"Sem očka", je zmedeno dejal mali pobič potem, ko je petarda povzročila gromki pok, od katerega so se stresle vse šipe na hišah v okolici. Očka, ki je bil pozoren, je opazil, da je njegov mali sin še negotov. Prešinilo ga je, da mu mora vso stvar pokazati še enkrat.

"Skrbno me glej, da ne narediš napake in se poškoduješ", je dejal otroku. Iz škatle je vzel še eno petardo, prav tako lepo pisano in debelo, kot je bila ona prva in jo prižgal. Takrat je strahovito počilo in oče je kriknil od bolečine. Petarda mu je eksplodirala v roki in mu potrgala prste, da so kot štrclji viseli iz roke. Kri je špricala in fantka oškropila po obleki in obrazu. Kriče je vlekel očeta proti vratom hiše, kjer je prisebna mati že poklicala reševalce.

Oba še dandanes, oče in sin, pa tudi mati, prestrašeno poslušajo poke petard. Ta možakar ima danes le še dva prsta na levi roki, ki je popolnoma deformirana in je posledično upokojenec z nizko invalidsko pokojnino.

"Nikoli ne bi pomislil, da se lahko zgodi kaj takega. Kupil sem te preklemane petarde pri enemu fantu, ki jih je ponujal kar na ulici. Še dobro, da je eksplodirala v moji roki, da se ni poškodoval moj fant. Tega si ne bi nikoli odpustil", mi je dejal. "Prosim vas, ne mečite petard, saj ni potrebe, da še kdo utrpi poškodbe, kot sem jih jaz. Bil sem nepremišljen in samo sreča me je obvarovala še hujšega gorja" .

Pri tej hiši imajo lepega bernskega ovčarja, ki je vedno prijazen do ljudi. Tudi z muckom iz te iste hiše se dobro razumeta in si nista še nikoli skočila v lase. Ko pride čas, ko pokajo petarde, pa sta oba prestrašena in zmedena. Domači razumejo njun strah in ju sprejmejo te dni v hišo, da se počutita bolj varna. Pa se v tej družini nikoli več nihče ne bo počutil varnega, ko bodo pokale petarde. Samo pod to streho trepeta v strahu pet src, ko gromko poči! In spet! Pa spet! ! ! ! ! ! Petarda je pred leti pregnala veselje od te hiše. Pa naj je to še tak čas, ko moremo biti veseli in srečni, ti ljudje niso in ne bodo nikoli več, dokler bodo pokale te sakramenske petarde!!!

Razmislite, samo še enkrat vas prosim, res razmislite, preden vržete petardo!!!
Koliko gorja zaradi ene same paterde?
Ali je vredno?
Brez petard bodimo veseli. Takrat tudi drugim prihranimo strah, ki jih hromi, da ne morejo biti veseli. Že samo zato se splača, verjemite jim!

Vsem želim Srečno,Veselo in Zdravo Novo leto 2012 - brez pokov petard.
Dušan.