Na predstavitvi rezultatov ankete o položaju najemnikov stanovanj, ki smo jo izvedli v letu 2015, smo izpostavili ključne problematike (predvsem mladih) najemnikov v Sloveniji. Le-ti so namreč večinoma prepuščeni tržnemu najemu, ki je popolnoma neurejen in omogoča številne kršitve pravic najemnikov. Prav tako se mladi v veliki meri soočajo z velikimi težavami pri iskanju stanovanja, saj so deležni največ nezaupanja s strani najemodajalcev. Njihov materialni položaj je slab, zaradi tega pa jima največkrat priskočijo na pomoč starši ali drugi sorodniki, država le izjemoma.

Pri kar 95 % respondentov smo zabeležili kršitve njihovih pravic in nezakonita ravnanja najemodajalcev. Skoraj polovica jih je že bivala v najemnem stanovanju brez veljavne pogodbe. Številni najemniki imajo izkušnjo z zanemarjanjem vzdrževanja stanovanja s strani lastnika, z vdori v njihovo zasebnost (nenapovedani vstopi v stanovanja), preprečevanjem prijave prebivališča, nepravičnimi finančnimi pogoji najema, potvarjanjem podatkov v najemnih pogodbah, omejevanjem obiskov in normalne uporabe stanovanja itd.

Če temu dodamo še številne predsodke, s katerimi se soočajo pri iskanju stanovanja, težek materialni položaj in potrebo po pomoči za golo preživetje (36% jih je prejemalo pomoč, večinoma iz zasebnih virov), vidimo, da položaj najemnikov v tržnem najemu kliče po nujnih spremembah.

»Stanovanjski položaj mladih generacij je žal bistveno pogojen s položajem in zmožnostmi njihovih staršev – ti nudijo nastanitev, kupijo ali prispevajo za nakup stanovanja, nudijo poroštva, omogočajo hipoteke itd. Mladi, ki nimajo materialnega zaledja pri starših in se morajo znajti sami, so tako v bistveno slabšem položaju od ostalih. Neprofitnih najemnih stanovanj pa je bistveno premalo, da bi z njimi lahko občutno prispevali k reševanju stanovanjske problematike,« je med drugim pojasnil predsednik MSS Tin Kampl. Svoje izkušnje pa sta dodala tudi Sašo Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada MOL, ter Joža Aljančič, predstavnica Združenja najemnikov Slovenije, ki sta oba poudarila da brez večjega angažmaja državne politike in vlaganja javnih sredstev razmere še dolgo ne bodo ne bodo bistveno drugačne.

Mlajšim generacijam tato pogosto ne preostane nič drugega kot tržni najem. Žal pa je, kot ugotavljamo z anketo, najemnikom pogosto onemogočeno, da bi si normalno uredili življenje. Tako se potem dogaja, da mlada generacija čaka na boljše čase, ko bodo lahko normalno zaživeli. Ko si bodo morda lahko privoščili kredit; ko bodo po dolgoletnem oddajanju vlog morda le prišli na vrsto za neprofitno stanovanje. Skratka, ko bodo našli neko dolgoročnejšo rešitev - če sploh kdaj. Medtem pa so podvrženi negotovosti tudi na področju zaposlovanja. V veliki meri so namreč prav mladi zaposleni v prekarnih oblikah dela, z negotovimi prihodki. Mladi medtem odlašajo s tisto dokončno osamosvojitvijo in z ustvarjanjem družine; vse skupaj pa vpliva na celotno družbo, ki se medtem pospešeno stara.

Nacionalni stanovanjski program, ki pretežno še čaka na uresničevanje, žal ne predvideva bistvenih sprememb, saj je njegovo osnovna pomanjkljivost pomanjkanje sredstev za uresničevanje. V zadnjem času pa sploh ugotavljamo, da – namesto da bi v kriznih časih še posebej skrbeli za osnovne potrebe prebivalcev – ukinjamo socialne transferje (subvencioniranja najemnin), ki so že tako redki in nezadostni. Brez bistveno višjega vlaganja in dosledne (zakonske) ureditve najemnih razmerij pa se bo zelo težko karkoli bistveno spremenilo.

Več o rezultatih ankete (vprašalnik, predstavitev, primeri kršitev, ki so nam jih sporočili respondenti in infografike, s katerimi smo vizualizirali anketne rezultate).

Mladinski svet Slovenije