NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Naša najljubša poletna destinacija je naše največje smetišče   
    petek, 18. avgust 2017 @ 14:59 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Morje je vedno tam, tam za nas. Mogoče ga zato jemljemo za danega, za vseprisotno gmoto, ozadje, za katerega ni treba skrbeti. A kot pravijo o hierarhijah, »drek se kotali navzdol«, in kaj je najbolj spodaj na našem planetu? Ravno morje.

    Morje je res na najbolj depresivnih lokacijah, a to je le geografski vic. Skriva pa pomembno resnico - veliko večino morja slabo poznamo, saj je pregloboko, predaleč, predrago, da bi nam ga že uspelo raziskati. Povedano drugače, za največji ekosistem na Zemlji ne vemo niti tega, ali je v dobrem ali slabem stanju.

    Še huje je, ker ga je večina v mednarodnih vodah, kjer je dosti težje uveljavljati dodatna pravila oziroma omejitve. Tako ali drugače imamo zavarovanih le 3% morja, pa še to se meri v površini. Na srečo se odstotek viša, konec julija pa so tudi Združeni narodi prepoznali potrebo po pospešenemu ukrepanju (mdr. zaradi cilja 14 SDG).

    Tudi za našo čajno žličko morja gre po ščepcih na bolje: po dveh letih nabiranja prahu je bil sprejet Načrt upravljanja z morskim okoljem, ki je podlaga za bolj podrobno spremljanje stanja ter ukrepanje za njegovo ohranjanje in izboljšanje.

    Čeprav je večina oceanov črna škatla in neposredno ne vemo, kaj vse se tam dogaja, seveda poznamo nekaj svojih slabih vplivov. V morjih posredno konča ogromno odpadkov, vsako leto samo plastike okoli 8 milijonov ton (2010), več kot kamnita Keopsova piramida.

    Sploh ta plastika nam gre res na živce. Proizvedemo je vedno več, hkrati pa je vedno bolj očitno, koliko škode povzroča (do sedaj smo jo reciklirali samo devet odstotkov!).

    Za ilustracijo nekaj redkeje omenjenih primerov:

    • komarji preživijo tudi na morskih odpadkih in en tak plavajoči splav je bil kriv za ponovni pojav malarije na manjšem otoku;
    • v polarnih medvedih so izmerili visoke koncentracije pop pesticida DDT, ki so ga najbrž nabrali z bioakumulacijo iz hrane (plastika pa velja za toksinski magnet);
    • tudi v morski soli najdemo mikroplastiko.
    Ko jo vidimo, je po navadi na obali ali pa plava na gladini. A to je le plastična elita, vrh ledene gore, saj velika večina plastike lebdi globlje pod površjem ali pa potone do dna - če je seveda prej kaj po nesreči ne pohrusta. Tako so razni projekti zajema morskih odpadkov s plitvimi mrežami in presajanjem skoraj metanje peska v oči; kot da bi gasili požar s kanglico za zalivanje rož. Večine plastike v morju ne moremo odstraniti brez dodatne škode ekosistemu, sploh če je že razpadla na mikroskopsko velikost.

    Zato je toliko bolj pomembno, da to preprečimo že pri viru, za kar imamo veliko možnosti tudi mimo dolgočasnih (med)narodnih zakonodajnih pobud in protestiranja pri proizvajalcih. Vsakdo se lahko izogiba nakupu izdelkov s seznama na drugi sliki, takih s plastičnimi mikrogranulami (npr. kreme za piling) in plastičnim izdelkom (z alternativami) nasploh.

    Tudi za pralne stroje obstajajo lovilci mikrovlaken, filtrne vrečke in na koncu t. i. membranski bioreaktorji za učinkovito lovljenje mikroplastike na komunalnih čistilnih napravah, tik pred izpustom vode nazaj v naravo. Vestno ravnanje z odpadki in čistilne akcije imajo prav tako svoje mesto, saj večina morskih odpadkov izhaja s kopnega, obal in iz rek, kamor pa ne morejo priti sami.

    Je morje res predaleč od oči, predaleč od skrbi?

    Piše: Jaka Kranjc

    Vir: http://ebm.si/o/sl/

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • vic
  • veliko večino morja sla...
  • le 3% morja
  • prepoznali potrebo po p...
  • cilja 14 SDG
  • Načrt upravljanja z mor...
  • samo plastike okoli 8 m...
  • devet odstotkov
  • alternativami
  • http://ebm.si/o/sl/
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Morja-Oceani-Umazana-Voda-Nadzor-Smetisc

    No trackback comments for this entry.
    Naša najljubša poletna destinacija je naše največje smetišče | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds