Ko izvemo za osebo, ki je naš dušni partner/partnerka, se včasih pokaže, da iz tega ali drugega razloga z njo v skupnem partnerstvu verjetno ne bomo zaživeli (v tem življenju). Zakaj je dobro spoznati osebo, ki je druga polovica naše duše, a verjetno nikoli ne bo naš partner, čeprav je za to vlogo idealna? Ali ne bi bilo bolje, da je ne bi nikoli spoznali in si tako prihranili slabe občutke, denimo tega, da nismo vredni prave ljubezni?

Nikakor ne, skozi Deo kanal ljubezni sporoča Oče, ki ljubi (več o njem v najini knjigi Iskanje ljubezni). Nasprotno, informacija, da imamo dušnega partnerja/partnerko in kdo je ta oseba, je izjemno dragocena, saj zaradi njenega vpliva:

(1) postanemo enako ljubeči, kot če bi bili s svojim dušnim partnerjem/partnerko;

(2) dobimo potrditev svoje dušne povezave in ne samo človeške;

(3) dobimo človeško razumevanje za življenjske dogodke, ki jih drugače ne bi mogli pojasniti;

(4) zaradi tega spoznanja iščemo ljubezen kot duša, ne kot človek – kot duša, ki je že ljubila in ni dokončala svojih ljubezni do staršev, otrok, partnerjev in jih potrjuje v tem življenju;

(5) imeli bomo več ljubezni do ljudi, ki bi nas zaničevali, ker ne bomo obremenjeni s trenutnim stanjem, ampak bomo poznali vso pot iskanja ljubezni;

(6) nikoli več ne bomo nestrpni do nekoga, ki ne zmore imeti dovolj ljubezni;

(7) in oseba, ki je naš dušni partner/partnerka, nas bo imela toliko v svojem srcu, da najina skupna praduša ne bo razpadla v zavesti in bo lahko živela naprej kot dobra oblika ter se preobrazila v dušo.

Naslednjič:

Zakaj ljubezen ni le eden od pojavov v življenju?

Keman in Marko