Duša v krempljih ega
Trenutek povezave duše z egom je v Svetem pismu opisan v zgodbi o izvirnem grehu, ki govori o »izgonu iz Raja«. Zapeljana od kače sta Eva in Adam utrgala jabolko z drevesa spoznanja, ob čemer sta pridobila »znanje«, ob katerem sta se na lepem zavedla svoje golote.

Odprla sta vrata v svet dualnosti. Kača in jabolko sta simbola življenjske sile, ki se v svetu dualnosti izkazuje primarno skozi spolno energijo. Duše so kot ujetnice ega začele ubirati najrazličnejša pota, na katerih so se pogrezale v strah in doživljanje širokega spektra negativnih izkustev.

Izvorno svetla, z ljubeznijo in modrostjo prežeta duša se je, z egom zapeljana, vse bolj utapljala v strahovih in sebičnosti ter pričela temneti. Zaradi zastrtega zavedanja svoje božanske narave se je vse bolj usmerjala v misli in občutke, povezane z zemeljskim življenjem. Negativna čustva so se z vpeljavo umetne vrednote – denarja – še stopnjevala. Energije duše se je v vse večji meri polaščal ego in jo postopoma skoraj v celoti zasužnjil. »Notranja mati«, eno od dveh načel, ki usmerjata razvoj duše, je zaslužna, da se v vsakem človeku ohrani vsaj minimalni delček (kot že omenjeno tri odstotke) čiste duše - »esenca duše«. Prebujena je ta esenca dovolj močna, da dušo osvobodi in vrne v naročje Stvarnika.

Buditev duše je predvidena enkrat samkrat v zemeljskem življenju človeka, ko za to dozorijo pogoji; skozi precejšen del reinkarnacijskega procesa pa esenca duše pretežno dremlje. Prebujen se človek zave, da je večji od svojega ega in da obstaja zanj višji, duhovni cilj, h kateremu prične usmerjati svoje moči. Doseže ga lahko le tako, da vse večji delež svoje duše osvobaja iz krempljev ega. Ker je ta močan in zvit ter za vsako ceno brani svoje pozicije, je proces osvobajanja počasen in naporen.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si/