Profesor je prinesel v svoj kabinet lončnico in jo postavil na okensko polico. Čez nekaj dni je roža vzcvetela in profesor je posodo, v kateri je bila cvetlica vsajena, obrnil tako, da je cvet gledal v prostor, da bi ga lahko občudoval med svojim delom. Toda cvet se je kmalu obrnil nazaj proti svetlobi.

Profesor je lončnico znova in znova obračal proti svoji delovni mizi, ta pa je vedno znova obračala svoj cvet proti svetlobi.

Od preproste cvetlice se lahko veliko naučimo: vedno se trudimo upreti pogled na svetlo stran življenja. To je optimizem.

Optimizem je pogled na življenje, ki v vseh stvareh išče svetle plati. Kdor v vsaki nesreči vidi priložnost, je optimist, kdor pa vidi nesrečo v vsaki priložnosti, je pesimist.

Naj nas težave ne prestrašijo, ampak naj se pogumno spopadamo z njimi.

Božo Rustja, Zgodbo ti povem, str. 86

http://www.sinaj.si