No, dobro bi bilo pojasniti dvig zavesti, kajti s tem je zelo malo povedano.

Zavest ima vsako bitje in jo tudi na nek način dviguje.

Dobro, bi bilo pojasniti na pravi način zavestnost.

In da se, kjer tega ni, po dvigu in neke določene razširitve zavesti, dogodi padec v nevednost.

Kajti moramo vedeti, da komu zelo ugaja, kajti tudi na nevednost se človek lahko nepravilno naveže in navadi, tega prijetne predhodne izkušnje, ga mamijo nazaj v isto, ker tudi ta, kakor vse drugo, kakor tudi vednosti, in tega izkušnje nudi mnoge bonitete.

Saj veste, tisti dobri stari časi, vendar vse to, česar se po padcu spominja padlo bitje, sigurno ni praspomin na prvotno Božjo eksistenco, ampak bolj na neka ugodja in bonitete, imajo neko lepoto vendar človek v najgloblji biti išče pravo življenje, ne pošteno v smislu teh bonitet, ampak res na povsem celoviti pošteni osnovi, nič drugega ga v resnici tudi osrečiti v pravem pomenu besede ne more.

Zato je treba dvig zavesti, dobro pojasniti, ki bi ga človek kot padlo bitje naj naredil in dovršil, da bi dosegel dovoljšno mero čistosti in ob tem uporabil izkušnje, ki res izvirajo iz resnice Božje, prav in le edino tako, da bi ga tega izpolnjevanje, kot je po Božjem načrtu predvideno, tega celota dovršene poti v to in prava zavestnost, čuvala pred novim padcem, na neokrnjeno pravilnih življenjskih poteh.