Dlje seže drobcen nasmešek iz srca, kakor še tako tesen objem, ki ni iz srca.

Velikokrat mislimo, da mi vemo, kaj je prav, da bi nam kdo naj podaril, če nas ima rad.

Na primer, nekdo nam podari drobceno besedo iz dna srca, mi pa mislimo, da če nas kdo ima rad, da bi nas moral objeti.

Sami si predstavljamo, kakšen bi moral biti človek, in kaj bi moral narediti, če nas ima rad.

Na pravi poti smo, ko zmoremo, ne da bi imeli kakršne koli namene, zaznati vsako dejanje, ki je iz srca, odprtega srca sprejeti dejanje, tako kot je. Srečni bomo kadar nam je to popolnoma dovolj, kakor pri enem tako pri vseh, in v vseh življenjskih preizkušnjah naj tako ostane, brez da bi zahtevali od življenja ljudi, situacij in vsega, kaj drugega.

Dodajam pa nekaj iz neke stare knjige za mladino, ker, je v njej bolje napisano kot če bi to izrazil sam;

Ljubi Boga,
ljubi svojega bližnjega,
ljubi sebe.

Ljubi Boga je -zakon-
ljubi svojega bližnjega -sredstvo-
ljubi sebe -smoter
v zakonih reda,
kajti sebe zares ljubim le,
če ljubim Boga in bližnjega.