Evropska mesta morajo bistveno okrepiti prizadevanja za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka zaradi prometa. Danes objavljeno poročilo koalicije Clean Cities Campaign, katere član je tudi okoljska organizacija Focus, kaže na pomanjkanje napredka v 36 večjih evropskih mestih. Ljubljana se je na lestvici uvrstila na 28. mesto. Nobeno mesto ni bilo ocenjeno z odlično oceno.

“To poročilo je opozorilo vsem lokalnim odločevalcem in županom po Evropi. Mesta morajo resneje pristopiti k zmanjšanju emisij iz prometa in določiti jasne korake celovitega prehoda na trajnostne oblike prometa do 2030,” izpostavlja Barbara Stoll, direktorica Clean Cities Campaign, koalicije evropskih nevladnih organizacij in iniciativ, ki se zavzemajo za urbano mobilnost brez emisij do 2030.

Mesta morajo odigrati svojo vlogo
V poročilu je bila pripravljenost mest na razogljičenje prometnih sistemov analizirana skozi prizmo dostopnosti trajnostnih načinov premikanja, cenovne ugodnosti storitve javnega prometa, zastojev, polnilne infrastrukture in kakovosti zraka [1].

Zaključek analize je, da nobeno večje evropsko mesto na področju prometa ni še blizu cilju, da bi prebivalcem zagotovilo podnebju prijazne oblike transporta do 2030. Tudi najvišje uvrščeni Oslo, Amsterdam in Helsinki so zbrali le 71-64 odstotkov točk, kar kaže, da morajo tudi mesta z veliko podporo trajnostni mobilnosti povečati napore za doseg ničelnih emisij do 2030.

Po podatkih Evropske komisije promet v mestih prispeva skoraj četrtino toplogrednih plinov v EU in je edini sektor, v katerem emisije od leta 1990 vztrajno naraščajo. Poleg tega, da slab napredek mest niža kakovost bivanja za prebivalce mest, ogroža tudi napore EU na področju blaženja podnebnih sprememb. Raziskava Clean Cities Campaign med drugim izpostavlja, da je potrebno prilagoditi zakonodajo EU in spremeniti evropske načrte za zmanjšanje emisij tako, da bodo imela mesta večjo odgovornost za doseganje ciljev [2]. Le tako bodo odigrala svojo vlogo na poti do ničelnih emisij v regiji do leta 2030.

Glavna šibka točka Ljubljane ostaja onesnažen zrak
Ljubljana je s skupno 45,7 odstotki točk na lestvici končala na 28. mestu. Najslabše se je odrezala v kategorijah dostopnosti javnega potniškega prometa in kakovosti zraka. Nizko število točk je zbrala tudi v zelo tehtni kategoriji uvajanja nizkoemisijskih con, saj se le malo posveča omejevanju motornega prometa, ki se steka in generira v mestu.

Da ima Ljubljana resen problem z onesnaženim zrakom, je jasno že dolgo. Poleg malih individualnih kurišč (v regiji) je glavni krivec za to promet. Mineva natanko eno leto, odkar smo v Focusu z Inštitutom za zdravje in okolje izvedli kampanjo merjenja koncentracij NO2 v zraku na 156 lokacijah znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča.

Rezultati meritev so bili zaskrbljujoči, sploh ker je bila prometna aktivnost v času merjenja zaradi epidemioloških ukrepov približno 20 odstotkov manjša. Na desetih lokacijah so bile koncentracije glede na trenutno zakonodajo previsoke in ogrožajoče za zdravje. Po novih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije pa v Ljubljani praktično ni lokacije, kjer naše zdravje ni ogroženo zaradi onesnaženega zraka.

Za zmanjšanje emisij iz prometa in izboljšanje kakovosti zraka mora Mestna občina Ljubljana sprejeti tudi ukrepe, kot so brezemisijske cone in dobra parkirna politika. Predvsem pa je ključno, da mesto v celoti izkoristi potencial javnega prevoza in prebivalcem ponudi čim bolj učinkovit, konkurenčen sistem, ki bo obenem dobro povezan z drugimi načini mobilnosti. S tem lahko reši dva problema na en mah.

Marjeta Benčina iz okoljske organizacije Focus komentira: “Ljubljana je še vedno mesto, v katerem je možno z avtomobilom brez večjih težav hitro doseči cilj. Želeli bi, da se mestna oblast osredotoči na cilje iz svoje celostne prometne strategije in začne resno omejevati motorni promet, namesto da mu še bolj odpira vrata z novimi parkirnimi mesti, načrti za širitev vpadnic in ukrepi, ki le povečujejo prometno motorno aktivnost.

Za doseg podnebnih ciljev in izboljšanje kakovosti zraka bo treba spremeniti mobilnost prebivalcev in obiskovalcev mesta in za to mora občina zagotoviti trajnostne alternative. Za izvedbo nekaterih ukrepov pa potrebuje tudi podporo države.”

Podrobnejšo razlago indikatorjev in Focusov komentar s predlogi ukrepov za Ljubljano najdete tukaj.

City Ranking lestvico si lahko ogledate tudi na spletni strani Clean Cities Campaign, kjer lahko na enostaven način raziskujete uvrstitve mest v posameznih kategorijah.

[1] Primerjava mest je bila narejena na podlagi široko sprejetih dokumentov (kot so smernice za kakovost zraka Svetovne zdravstvene organizacije, “Vizija nič” za varnost v prometu itd.). Kjer takšne reference ne obstajajo, je bil uporabljen pristop best-in-class (najboljši v kategoriji). Ricardo Energy & Environment, ki je opravil analizo, je prav tako kontaktiral vsako mesto posebej za dodatne informacije in obrazložitve.

[2] Evropska komisija v The Urban Mobility Framework (december 2021) nalaga 424 večjim mestom ob TEN-T koridorjih, da pripravo mobilnostne načrte  s poudarkom na promociji mobilnosti brez emisij, aktivne mobilnosti in JPP ter vlaganjih v trajnostno infrastrukturo.  Temu okviru manjkajo cilji za mesta do 2030, da bi bil cilj ničelnih emisij iz prometa v mestih do 2030 tudi zavezujoč.