Ego
Ego ali nižji Jazje za dušo viden, razpoznaven kot Višji Jaz. Ego – bojevnik in manipulator, ki hoče imeti vse le zase in nič dajati.Prizadevasi za še večji in popoln užitek, lagodnost in/ali za takojšnje zmanjšanje morebitnih nelagodnosti.

Ego je vsota vseh vzorcev ali dvojnikov v nas. Kako, kdaj in zakaj le ti v nas vstopajo, delujejo? Se ego sploh zaveda, da nas skozi aktivne duševne konflikte vsakodnevno uničuje, etersko in imunsko izpraznuje? Kaj porečete?

V primeru, da se tega zaveda, zakaj potem to počne? Mu je povsem vseeno, če bo moral nekaj let prej zapustiti dom v naši duši in se preseliti drugam? Ali pa se boji, da se bomo kot duh ob morebitni njegovi večji pasivnosti zmogli toliko okrepiti, da se bo nekoč ali kmalu moral prevzgojiti ali oddaljiti. Vsekakor obstajajo načini, kako zaviralce našega razpiranja zavesti prevzgojiti.

Zdaj pa o egu in umu, ki ga še nismo obravnavali, še malce drugače.
Ali ego in um sploh vesta, komu služita in da nam poleg jeze, zavisti, neučakanosti,… tudi s pretirano uporabo drevesa spoznanja v glavi (um in intelekt) izžigata imunske in eterske moči ter rezerve v drevesu življenja – trebuhu? Je to le njuna narava, saj počneta, kar pač znata. Ravno zato sta postala dober in vodljiv inštrument v rokah dveh generalov ali botrov iz ozadja, Luciferja, ki nam je prinesel luč kot spoznanje v obliki intelekta in uma, tudi razuma, in Harimana ali Satana kot prinašalca Téme, v našem primeru materije ali snovnosti. Tudi onadva sta bila nekoč poklicana v služenje Projektu – človek. Počenjata le tisto, kar znata, obenem pa sta se Očetovi Volji na nek način tudi zoperstavila. Na Golgoti, ko sta bila kot dva razbojnika pribita vsak na svoj križ skupaj z Jezusom Kristusom v sredini, se je spreobrnil le eden, ki smo ga poimenovali Lucifer. Satan še dandanes močno deluje skozi materializem kot znanstveno obravnavo vsega vidnega.

Po letu 1789 ali na okroglo 1850 s pričetkom delovanja ali vodstva človeštva Nadangela, zdaj že Arhaja Mihaela, nam je duhovni svet Svete in Presvete Trojice pričel umikati ali odrekati pomoč. Namreč, potruditi se moramo sami in povsem s svojimi močmi duha ali Jaza prevzgojiti, spreobrniti moči dvojnikov, s katerimi je nekoč pred Golgoto upravljal Lucifer, in tiste, katerim še danes dirigirajo moči Satana. Glede na to, da smo kot duh in delno duša tudi stvarniki, potem z našimi nesvobodnimi mislimi, čustvi in dejanji tudi mi vsakodnevno ustvarjamo vzorce ali dvojnike. Koprena le teh prekriva ne le najnižjo meteorološko sfero (od 14 do 17 kilometrov nadmorske višine). Lahko si le zamislimo, kaj vse srečujejo in s čim vse se po vsej verjetnosti tudi kontaminirajo duše, ki se z duhom kot vodnikom spuščajo v maternico, ali tiste, ki zemeljsko obličje po telesni smrti zapuščajo. Le kako naj sprejemamo dovolj svobodne in plemenite ideje iz kolektivnega Uma, Očetov Navdih, če bivamo pod ravnokar opisano gosto onesnaženostjo?

Velika odgovornost, mar ne? Le zakaj nam je bilo v Janezovem Evangeliju tolikokrat naročeno, naj spremenimo, osvobodimo razmišljanje, kajti brez svobodnih misli ne bomo zmogli prevzgojiti čustev, kaj šele dejanj in pridobiti dovolj volje za delo na sebi. Najprej pa moramo to tudi prepoznati. Tudi ta misel ni zapisana po naključju: »Ni toliko pomembno, kaj v nas vstopa, mnogo bolj pomebno je tisto, kar iz nas izstopa.«

Tisto, kar vstopa tudi skozi hrano, se lahko aktivno na našo notranjo pobudo potrudimo prevzgojiti, kar pa smo neplemenitega ustvarili in poslali v svet, pa je že povsem druga zgodba. Smo res lahko prepričani, da bodo v nas ustvarjene dvojnike, ki jih pošiljamo tudi v prosti eter, zmogli vsi, v katere bodo le ti vstopili, prevzgojiti?

Če sem prav razumel, dvojniki vstopajo in se naseljujejo tja, kjer ni pravih moči duha. Tudi med totalno anestezijo, ki nam lahko celo za nekaj ur povsem odmakne duha, med naravno in umetno sproženo komo, vinjenostjo, v času delovanja odmerka droge, med hudim napadom jeze, skrbi, strahu, groze, sovraštva,…. Res je, ko mačke ni doma, miši plešejo.

SE NADALJUJE

Franc Božjak