ZAKAJ SPADAJO TELEVIZORJI IN RAČUNALNIŠKI ZASLONI MED NEVARNE ODPADKE?

Starejši televizijski sprejemniki, računalniški in drugi zasloni vsebujejo nekatere nevarne komponente, ki lahko zaradi nepravilnega ravnanja po končani življenjski dobi ogrožajo okolje in ljudi.

Ob zaključku delovanja jih moramo oddati v zbirne centre ali trgovcem ob nakupu novih (podobnih) produktov. Najslabše kar lahko naredimo je, da jih odvržemo med mešane komunalne odpadke ali razstavljamo. Nevarni deli tako lahko končajo v naravi ali na odlagališčih, kjer onesnažijo okolje in ogrozijo zdravje ljudi.

Z ločenim zbiranjem in kasnejšo reciklažo pomagamo ohranjati naravne vire, posebej redke materiale, s čimer zmanjšujemo stroške izdelave novih produktov in delujemo okolju prijazneje.

Med koristne materiale, iz katerih so sestavljeni TV-sprejemniki in računalniški zasloni, ki jih lahko po reciklaži ponovno uporabimo, spadajo plastika, različne vrste barvnih in nebarvnih kovin, steklo ipd.

Ponovno je mogoče uporabiti celo posamezne dele, ki vsebujejo nevarne snovi. Katodne cevi odpadnih TV-sprejemnikov je mogoče v celoti reciklirati in iz njih izdelati enake ali podobne izdelke. Tako hkrati preprečujemo onesnaževanje okolja s svincem in prekomerno izkoriščanje naravnih virov. Svinčeve komponente, ki jih ni mogoče uporabiti za izdelavo novih TV-sprejemnikov, pa lahko uporabimo pri izdelavi avtomobilskih akumulatorjev.

Nevarne snovi iz odpadnih televizorjev in računalniških zaslonov, s katerimi moramo ravnati še posebej pazljivo:

• svinec - nahaja se v steklenem delu katodne cevi (CRT) starih, analognih TV-zaslonov. Uporabnike ščiti pred sevanjem, ki ga ustvarjajo katodne cevi med delovanjem. Čeprav katodnih monitorjev ne prodajajo več, jih najdemo veliko med odpadki, saj jih uporabniki še vedno nadomeščajo z novimi, ravnimi zasloni.

• živo srebro - uporablja se predvsem v LCD-zaslonih, in sicer v lučeh za osvetljevanje zaslona. Živo srebro je zelo strupeno, zato reciklažno podjetje pred reciklažo iz zaslonov najprej odstrani luči.
  
  
• bromirani zaviralci gorenja se nahajajo v notranjih komponentah televizorjev in ekranov kot premaz, včasih pa jih najdemo celo na zunanjih plastičnih površinah. Zaviralci gorenja preprečujejo nastanek požara ob morebitnem kratkem stiku.
  
  
• krom - nahaja se v kovinskih ploščah in ohišju zaslonov. Uporablja se za učinkovitejše strjevanje plastike in kot zaščita kovinskih plošč pred korozijo.
  
  
• berilij - pogosto ga najdemo v matičnih ploščah in priključkih.
  
  
• kadmij je sestavni del čipov, polprevodnikov, infrardečih detektorjev, stabilizatorjev ter kablov in žic.