K- zgodba

Kokoška Ploskonožka je v kokošnjaku neki dan zagnala gromozanski vik in krik. Kokodakala je na ves kljun, kavsala s svojim koničastim kljunom ostale kokoške po tilnikih, in s kremplji razkurjeno kopala v pesek, posut po tleh kokošnjaka.

"Kaj takega, kaj takega!" je kričala. "Katera kura mi je pokradla vso koruzo iz krožnika? Mat kurja, tako jo bom skavsala in jo spraskala s kremplji, da bo na koncu primerna kvečjemu za kurjo pečenko!"

Kokoške so sklonjenih kljunov in tilnikov čakale, kaj nepričakovanega jih bo še doletelo, kokoška Ploskonožka pa je kriče skakljala od ene do druge in jih zasliševala: "Kje je moja koruza? Kam si skrila mojo koruzo? Zakaj moje koruze ni več v krožniku?"

Pred kokošnjakom pa je na čoku za sekanje drv dremuckal velikanski maček Mačkon. Ploskonožkino kričanje mu je kratilo počitek po okusnem kosilu, zato je bil kar nekoliko nataknjen. Nekaj trenutkov je poslušal kurje prerekanje, nakar je skočil v kurnik in krepko zamijavkal:
"Zakaj kričiš kot kakšen starikav kakadu v kletki, Ploskonožka? Koliko sekund bom še moral poslušati to neskončno neomikano kokodakanje? Takoj umolkni, če hočeš živeti še kakšen petek!"

Ploskonožka je tisti trenutek umolknila, na koruzo pa ni pozabila. Še vedno je bila zanjo velika uganka, kdo je kriv kraje njene koruze, zato je sklenila, da bo poiskala detektiva, ki bo takoj odkril hinavskega kradljivca.
In kdo mislite je bil najboljši detektiv v kurjem kraljestvu kokoške ploskonožke? Kužek Vohljaček seveda, kdo pa drug! Kar takoj se je lotil odkrivanja, iskanja in brskanja za kradljivimi osebki okoli kokošnjaka.
Kužek Vohljaček ni kar tako dobil takšnega priimka, da se ve. Bil je res pravi detektivski vohljač, ki je ravno s svojim nenadkriljivim smrčkom odkril že marsikaterega nebodigatrebo. Tudi tokrat mu je uspelo! Odkril je nikogar drugega kot kup tatinskih mišk, ki so se vsako noč iz svojih skrivališč skozi luknje med deskami skrivaj prismukale v kokošnjak in kradle kokošim koruzo iz globokih skledic, krožnikov in koritc.

"Golazen kradljiva," je kužek Vohljaček bevskal na miške, "kar takoj, ta trenutek, boste dobile kruto kazen za svoje kriminalne prestopke!"

Kar brez odvetnikov, sodnikov, porotnikov in kehe jih je isti trenutek predal krutemu krvniku, velikanskemu mačku Mačkonu, ki jih je z užitkom kaznoval (beri:požrl). Tako so kokoši v kokošnjaku od zdaj naprej imele mir pred kradljivci. Kužek Vohljaček pa je dobil za nagrado veliko, okusno kost, ki jo je kar takoj zakopal nekje v kotu dvorišča.
Velikanski maček Mačkon pa se je tako zredil še za kakšen kilogram.

Avtorica zgodbe Ljuba Žerovc