Brezmejna radost

Stvari, ki jih iščemo, bomo nekega dne opustili. To je v naravi človeka. Ko mladeniči vidijo lep avto in v njem lepo dekle, se bodo obrnili in jo pogledali. To se starcem ne dogaja. Pride čas v človekovem življenju, ko ne vidi več dobro in občuti bolečino, ko zasuče vrat. Nihče ni izvzet pri tem; to se bo zgodilo vsakemu. Stvari, ki jih iščeš, ti bodo nekega dne ušle. Ali jih ti zapustiš ali ne – one bodo zagotovo zapustile tebe.

Dragocene stvari hranimo na varnem. Kaj je tisto, kar moramo varovati? To so naša radost, naša sreča, naše srce. Če sami ne pazimo na svojo radost, kdo bo pazil nanjo? Vsak skrbi za svojo lastno srečo. Ni mogoče skrbeti za srečo nekoga drugega.

Če je komu neudobno, mu lahko dam blazino. Če je lačen, mu lahko dam hrano. Če je utrujen, mu lahko dam posteljo. Če je žejen, mu lahko dam kozarec vode. A če je nesrečen v svoji notranjosti, kakšno blazino mu lahko dam? Kakšno vodo mu lahko dam? Kaj lahko storim zanj? Nič. Če bo prisluhnil klicu svojega srca in se potrudil sprejeti radost v svoje življenje, bo lahko začutil to radost.

Resnična radost je v nas. Takšni smo. Da bi ne doživljali te radosti v življenju, je kot jesti hrano brez okusa. Lahko imaš vse v življenju, a ti še vedno manjka ta stvar, ki bi morala biti v tebi. Če človek ne prepoznava sebe, kako bi lahko prepoznal koga drugega?

Ko sem odraščal, smo imeli psička po imenu Tommy. Bil je tako razdražljiv, da je ugriznil vsakega, razen mojega očeta Shri Maharajija. Ko je Shri Maharaji sedel zunaj in je nekdo šel proti njemu, je Tommy navadno začel lajati. Vsakdo je dražil tega psa. Če si postavil predenj ogledalo, je začel lajati vanj in lahko bi tako lajal ves dan. Zakaj? Ni mogel prepoznati svojega lastnega obraza. Če ni mogel prepoznati samega sebe, kako bi lahko prepoznal koga drugega?

Mi počnemo isto. Ne prepoznamo svojega obraza. Gledamo nekoga drugega in sprašujemo: “Kdo je ta človek?” “Črnec je.” “Indijec je.” “Kitajec je.” Ta človek je ravno tak, kot jaz. Občuti bolečino in radost kot jaz. Postane lačen in žejen; jaz tudi postanem lačen in žejen. Hodi spat; jaz hodim spat. Če dežuje, je moker, kot sem jaz. Svet nas uči, kako smo si različni. Če ne poznaš samega sebe, boš videl razlike. Pa vendar smo vsi enaki.

Koliko radosti lahko občutiš? To je tvoja stvar. Odvisno je od tvojega prizadevanja. Če si žejen in spiješ le žlico vode, bo tvoja žeja potešena le za toliko.

Izpolni si življenje. Sprejmi radost. Vse druge radosti imajo omejitve, a notranja radost nima mej. Tukaj smo zaradi te radosti, zaradi ničesar drugega – samo zaradi te radosti. Zunanja radost bo prišla in odšla, a radost srca je nespremenljiva. Je v tebi; dogaja se in bo ostala v tebi do tvojega zadnjega diha.

Prem Rawat - Maharaji
Vir: www.besedemiru.net