Pred nekaj meseci mi je na vrata pozvonil moj najboljši prijatelj. Ves neurejen, medlega pogleda in popolnoma bled je vstopil, ne da bi me sploh pozdravil in se je vrgel naravnost na zofo.
»Ravnokar sem storil največjo napako v svojem življenju,« je izdavil v enem dihu.
»Zdi se mi, da bom zato izgubil Martino in resnično potrebujem tvoj nasvet.«

»Povej mi in poskusil ti bom pomagati,« sem mu rekel.

»Saj veš, kaksen čudovit par sva jaz in Martina. Nikoli ne kričiva drug na drugega in v sedmih letih skupnega življenja se še nisva pošteno sprla. Če je hotela preurediti sobo, sem se strinjal. In prav tako, če se mi je zahotelo gledati tekmo na televiziji in ob tem drobiti najbolj masten sendvič na svetu, ni imela nič proti. Bilo je popolno. Štirinajst dni nazaj pa sem iz službe poklical neko znanko. Spoznal sem jo preko svoje službe in to je bilo vse. Že pred tremi leti se mi je zdela privlaćna, tako da nisem dolgo okleval in sem jo povabil na kosilo. Med nama je bilo čutiti močno napetost.

Njen mož in dva otroka ter moje mirno, poročeno življenje niso bili nikakršna ovira, ko sem včeraj popoldne za nama zaklenil vrata sobe v hotelu. Razumeš? Mislil sem, da sem trden, da sem umirjen človek, potem pa… puf! Vse se je zmešalo zaradi dekleta, ki ga mogoče sploh ne bom nikoli več videl. Prepričan sem bil, da se poznam. Kako sem si pokvaril življenje!«

Počakal sem trenutek, preden sem mu odgovoril. Situacija bi lahko postala katastrofalna. Bil je moj najboljši prijatelj in moral sem mu pravilno svetovati. Globoko sem zajel sapo in se nasmehnil.

»Prav imaš. Res se ne poznaš in prav to je problem. Četudi je napaka pozabljena, lahko narediš novo, mogoče se hujšo napako, kot prej. Zašel si s poti svojega prvotnega načrta in moras se vrniti nazaj nanjo.«

»Moj prvotni načrt?«

»Poslušaj. Tole moraš storiti:
Vrni se domov, poljubi Martino in pojdi naravnost v svojo sobo. Vzemi papir in svinčnik in prosi, naj te ne motijo. Mirno premisli in napiši na papir odgovore na ta vprašanja:
1. Ko sem bil še otrok, kako sem si takrat predstavljal svoje življenje?
2. Kateri so bili načrti, ki sem jih vedno nosil v svojem srcu in sem jih želel uresničiti, preden pozabim nanje?
3. Kaj želim početi v naslednjih 5. letih?
4. Katere so moje manj goreče želje?
5. Kateri so ne tako nujni načrti?«

»Na te stvari bi moral pomisliti vsakdo, vsako jutro ko vstane,« sem mu razložil. »Cilji, ki jih človek hoče doseči. Da pa bi jih lahko uresničil, moraš sestaviti seznam in zabeležiti naslednje:
1. 5 tvojih najboljših lastnosti
2. 5 talentov
3. 5 velikih hib
4. 5 sposobnosti ( kot npr. vozniško dovoljenje ali pa diploma iz česa,…)
5. 5 pomanjkljivosti ( velikokrat se mi posmehuješ, ker sem kratkoviden, a tudi ti imaš lahko kakšne pomanjkljivosti, bodisi telesne, bodisi v obliki slabih navad)«

»Ko koncaš, pojdi pogumno ven iz sobe. Če si predstavljaš Martino v vprašanjih 1 do 4, potem jo vzemi v naročje in jo objemi, saj je bila predvidena v tvojem prvotnem načrtu. Če ne, potem jo zapusti, saj njej ni treba trpeti za nekoga, ki je ni vključil v svoje življenje.«

In vi, ste pripravljeni da se soočite s svojimi pričakovanji? Boste dovolj pogumni, da odgovorite na vprašanja s seznama? Ste tako kot moj najboljši prijatelj prepričani, da ste zašli s poti svojega prvotnega načrta ali se vam zdi, da ji še vedno sledite?«

»Če nimas cilja, ga tudi ne boš nikoli dosegel.«

Harvey Mackay

Vir: Christian Godefroy

Prevod: www.klub-srecnih.si