IMSAK in KABBASAH

Imsak ali imšak je arabska beseda, ki pomeni zadrževanje, pridrževanje ali ohranjanje. V arabski tradiciji, ki uradno dovoljuje zvezo enega moškega z več ženskami, se je ta posebna spolna tehnika razvila iz potrebe. Noben moški namreč ni zmogel zadovoljiti celega harema žensk. Če pa je moški obvladal imsak, je lahko zadovoljil deset žensk v eni noči. Gre za tehniko s katero moški podaljšuje erekcijo in spolni odnos s pomočjo prekinjenega odnosa z zadrževanjem izliva. Bistven element imsaka je, da zadržuje prekinjeno občevanje - coitus interruptus v kombinaciji z ženskim kabbazahom, hotenim nadzorom vaginalnih mišic. Pri zavestnem nadzoru spolne združitve in ohranjanju visoke erotične napetosti sodelujeta torej oba partnerja aktivno in enakopravno.

Trinajstkratni moški ekstatični cikel

Prekinjeno občevanje je najstarejši način kontracepcije, poznan še iz rimskih časov, je pa verjetno še mnogo starejši. Imsak se od njega razlikuje v tem, da moški izstopi iz ženske še veliko pred ejakulacijsko nujnostjo. Na ta način partnerja dosegata vedno višje ravni ekstaze in energije. Izvlečenje falusa najbolje odloži ejakulacijski orgazem. Pri imsaku moški potegne falus ven do dvanajstkrat.

Vsaka posamezna združitev poteka tako, da moški prodre trikrat počasi in plitko ter zaključi cikel z dvema pačasnima in globokima pridiranjima. Seveda so možne tudi drugačne variante npr. tako, da je začetnih plitkih prodiranj sedem, a končni je en globoki prodor. Skupno vzburjenje z vsako ponovno združitvijo naraste. Moški ejakulacijo odlaga do končne združitve, lahko pa jo povsem odloži. Vrhunec imsaka je mogoče doseči šele po trinajstkratnih združitvah. Dve ali tri penetracije ne zadoščajo povsem, čeprav so občutki veliko močnejši kot pri enem samem vstopu.

Imsak lahko izvede vsak telesno zdrav moški. Ko moški potegne iz ženske falus, malo počiva. V tem času njegova erekcija in potreba po ejakulaciji nekoliko uplahneta. Partnerka ga v tem času gladi, boža in vzburja, vendar se ne dotika njegovih spolnih organov. Zaradi vzburjenja celega telesa postane koža izredno občutljiva in tudi ud ponovno močno otrdi. Erotična napetost se stopnjuje, z odlaganjem orgazma pelje v še močnejšo sprostitev. Erotični ogenj se razlije po vsem telesu in ne le po spolovilih. Vsaki ponovni penetraciji sledi tudi kabbasah. Med porivanjem vzburjenje določa moški, med mirovanjem oziroma med združitvijo brez zunanjega gibanja pa ženska. Po trinajstih krogih moški lahko ejakulira (ni pa nujno), ženska pa doživi navadno prvi orgazem že mnogo prej.

Ženska vodi

V prevodu kabbazah pomeni držalka in označuje na Srednjem vzhodu žensko, ki je razvila svoj potencial medeničnega dna in obvlada svoje vaginalne mišice. Termin se je v Evropi pojavil prvič v delu Ananga ranga (prevedeno v Oder Ljubezni), ki ga je prevodel Richard Burton. Vendar ta veščina ni znana samo v arabskem svetu, pač pa tudi v Indiji, na Kitajskem, Japonskem, v Perziji in drugih vzhodnih deželah. Označujeta jo tudi besedi : pompir in bhaga asana.

S kabbasahom ženska omogoči moškemu božansko ekstazo. Pri kabbasahu vodi ženska in tudi nadzoruje vzburjenje obeh. Ženska je na vrhu, premika mišice vagine in nadzoruje orgazem, medtem ko je moški pasiven in sprejema orgazem. Kabbasah zahteva podaljšano negibnost in od moškega zahteva popolno prepustitev ženski. Moški se na ta način lahko osvobodi pritiska vodilne vloge ter pri tem splošno ne izvaja nobenih gibov. Ženska deluje samo z vagino in ni nobenih zunanjih gibov. To pomeni, da ne kroži z boki ali se ziblje nazaj-naprej niti levo-desno, ampak povzroča gibanje samo vaginalno. Tudi moški ne premika niti bokov niti nog. Vse delovanje je samo notranje. Mirovanje omogoča največje osredotočenje na občutke v spolnih organih, ki začnejo trzati in pulzirati. To pulziranje skokovito narašča. Po petnajstih minutah se občuti bioelektrično polje. Po dvajsetih, tridesetih ali štridesetih minutah približno oba doživita božanski/akstatičen orgazem oziroma združitev.

Partnerja sta prosta in se lahko ljubkujeta, poljubljata, gledata ali opazujeta drug drugega. Moški s spolnimi vajami tako močno razvije mišice, da premika falus v vagini, ne da bi premikal ostalo telo. Zatorej se lahko pridruži partnerki, ki izvaja kabbazah tako, da krči sramnotrtično mišico in analne mišice.

Pred spolno združitvijo moški in ženska v kateri nameravata izvajati izmenično imsak in kabbasah, je priporočljivo ponavljati vaje, kot je mula badha - krčenje presredka in vajroli mudra oziroma Keglove vaje(*). Emocionalna in fizična intenzivnost, ki jo prinaša spolna umetnost, je vsekakor vredna vztrajnega truda. Nanjo se je potrebno dobro pripraviti z vsaj enotedensko vzdržnostjo, ki okrepi in senzibilizira spolna čustva. Še večjo intenzivnost se doseže, če sta partnerja v tem času ločena in vzdržna.

(*)Keglove vaje: Ameriški ginekolog dr. med. Arnold Kegel je že leta 1948 učil ženske pravilno stiskati mišice medeničnega dna. Ugotovil je, da lahko z rednim vsakodnevnim stiskanjem in sproščanjem teh mišic, se te močno okrepijo in nato vzdržujejo svojo moč. Učinet teh vaj se še poveča, če se vaje izvajajo z utežmi. Uteži imajo oznako 1 do 5 oz. so z maso v razponu od 20g do 70g. Azijska literatura navaja celo uteži do 500g.

Podobno velja za moškega. Tudi moški izvaja te vaje tako, da aktivira mišice medeničnega dna s stiskanjem in sproščanjem teh mišic. Te vaje imajo še posebej močan vpliv na prostato, ki opravlja več funkcij (mišica, žleza...). Vaje medeničnega dna izvaja moški lahko med uriniranjem, stoje, sede ali pa leže.

Izvajanje teh vaj je vsekakor potrebno uskladiti z dihanjem. Ta sinhronizacija dihanja in penetracija medeničnih mišic še dodatno poveča učinek teh vaj.

Avtorica: Anonyma; Kontact-club, štev. 46/april 2003