Indijanec nikoli ne pozabi izpolniti dolžnosti, da sleherni dan z molitvijo počasti, kar je večno in nevidno. Kadarkoli čez dan, ko je na lovu, naleti na podobo lepote – mavrični most pred temnim nevihtnim oblakom nad hribi; belo peneči se vodni slap v srcu zelene globeli; širno prerijo, obžarjeno v krvavo rdečem sončnem zatonu – rdeči lovec za trenutek postoji v molitveni drži.



Vse, kar dela, je povezano z njegovim verovanjem. V vsej naravi čuti duha stvarnika, prepričan, da mu iz nje priteka notranja moč. Spoštuje nesmrtno v živali, svojem bratu. V tem spoštovanju okrasi glavo usmrčene živali v simboličnih barvah, s peresi. Potem dvigne napolnjeno pipo – znamenje, da je časti vredno osvobodil duha svojega brata, ker je moral usmrtiti njegovo telo, da bi sam lahko ostal pri življenju.

Ohiyesa

Pojasnilo: Ohiyesa (Charles Alexsander Eastman, rojen 1858, umrl 1939), Dakota, je še kot otrok po neuspešnem uporu proti belcem s stricem zbežal v Kanado. Njegov oče je prišel v vojno ujetništvo, se spreobrnil v krščanstvo, prepričan, da lahko Indijanci preživijo, če pristanejo na asimilacijo. Ohiyesa je bil prvi med Dakotci, ki se je šolal na visoki šoli; leta 1890 je promoviral za zdravnika na univerzi v Bostonu. Tri leta je opravljal zdravniško prakso v rezervatu Južne Dakote. Bil je priča pokolu pri Ranjenem kolenu leta 1890, ko so napol lačno trumo Indijancev Dakota z ženami in otroki vred do kraja pobili, čeprav ni bilo razloga za tolikšno krutost. Ko je nastopil proti nepravilnostim, ki so se dogajale, je moral odstopiti. Ohiyesa v svojih knjigah želi opozoriti na vrednote in dostojanstvo indijanske kulture, ozavestiti bele bralce o tem, da prvotni prebivalci Amerike niso bili divjaki.

iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
Modrost Indijancev
poslovenil Ivan Sernec