Veliki Genša je nekoč povabil na čaj sodnijskega uradnika. Po običajnih pozdravih je uradnik rekel:

»Ne želim zapraviti te priložnosti, da preživim nekaj časa v prisotnosti velikega učitelja. Povejte mi, kaj pomeni, ko pravijo, da je nekaj lahko del vsakdanjega življenja, pa vendar tega ne vidimo?«

Genša je ponudil možu košček kolača. Potem mu je postregel s čajem. Ko sta pojedla in popila, je uradnik, misleč, da učitelj ni slišal njegovega prvega stavka, ponovil svoje vprašanje.


»Da, seveda,« je rekel učitelj. »Tole je mišljeno: da tega ne vidimo, čeprav je del našega vsakdanjega življenja.«

Tisti, ki vedo, ne povejo.
Tisti, ki povejo, ne vedo.
Modri zato molčijo.
Pametni govori – neumni dokazuje.

Anthony de Mello