Ko bi le govoril z jezikom ljudi in angelov, pa bi ne imel ljubezni, bi bil kot doneča pločevina ali zveneči kraguljček,

ko bi pripovedoval o prihodnosti in čeprav bi poznal vse skrivnosti in vso modrost, čeprav bi imel vero, silno kot vihar, ki ruva gore iz njihovega podnožja, a bi ne imel ljubezni, bi ne bil nič.



In celo, ko bi razdelil vse svoje imetje med revne, da jih nahranim, ko bi jim razdal ves svoj ogenj, kar sem ga dobil od svojega Očeta, pa bi ne imel ljubezni, mi vse to ne bi nič koristilo.

Ljubezen je potrpežljiva, ljubezen je dobrotljiva. Ni nevoščljiva, ne dela zlega, ne pozna napuha.

Ljubezen ni niti groba niti sebična; do jeze drugih je strpna, ne razmišlja o ničemer zlobnem,

nobena nepravičnost je ne veseli, raduje se pravičnosti.

Ljubezen vse ohranja, vse verjame, v vse veruje, vse prenese, ljubezen se nikoli ne iztroši.

Toda jeziki bodo obmolknili in znanje bo prešlo, kajti poznamo le delčke resnice in delčke zmot.

Toda ko bo prišla polna popolnost, bo vse nepopolno prešlo.

V tem času pa nam ostane troje: vera, upanje in ljubezen; toda največja od njih je LJUBEZEN.