Življenje - tako dragoceno, a vèasih tako grenko. Le kam nas vodi, kaj nam prinaša? Morda sreèo, ljubezen ali samo pogubo? Kdo ve.

Vendar vsak si ga kroji sam po svojih naèelih in vrednotah. Vsakdo izmed nas je lahko snovalec svojega življenja. Za to ni potrebno veliko, kanèek dobre volje, samostojnosti in poguma. A nekateri žal tega ne zmorejo, so le opazovalci, ki spremljejo kako dobri in uspešni so drugi, se sprašujejo zakaj sami ne morejo imeti vseh teh dobrin, ko pa si jih vendarle zaslužijo. Življenje jim ne predstavlja užitka in radosti, izgubljeni so namreè v krogu lastnih destruktivnih misli, iz katerega ne morejo oziroma ne znajo izstopiti. So ujetniki lastnih misli.

Premikanje v tem zaèaranem krogu pa še zdaleè ne obrodi pozitivnih in želenih "sadov", samo dejanja jih lahko. Verjetno se takšni posamezniki bojijo odgovornosti, ki jo prinaša življenje, saj je veliko lažje biti samo pasivni opazovalec. Vendar pa je nekje potrebno zaèeti, pa èeprav je (kakor pravimo) vsak zaèetek težak. Na koncu tega novega potovanja obièajno vedno spoznamo, da se je splaèalo potruditi. Kljub temu da vèasih rezultati niso takoj opazni.

Sama sem mnenja, da je osebna sreèa odvisna le od nas samih in ne smemo prièakovati, da nam jo bodo "prièarali" drugi. Drugi ljudje nam lahko življenje le lepšajo in ga naredijo bolj polnega, njihova dolžnost pa ni, da nam zagotavljajo sreèo. Le-ta je v naših rokah!