Življenje - tako dragoceno, a včasih tako grenko. Le kam nas vodi, kaj nam prinaša? Morda srečo, ljubezen ali samo pogubo? Kdo ve.

Vendar vsak si ga kroji sam po svojih načelih in vrednotah. Vsakdo izmed nas je lahko snovalec svojega življenja. Za to ni potrebno veliko, kanček dobre volje, samostojnosti in poguma. A nekateri žal tega ne zmorejo, so le opazovalci, ki spremljejo kako dobri in uspešni so drugi, se sprašujejo zakaj sami ne morejo imeti vseh teh dobrin, ko pa si jih vendarle zaslužijo. Življenje jim ne predstavlja užitka in radosti, izgubljeni so namreč v krogu lastnih destruktivnih misli, iz katerega ne morejo oziroma ne znajo izstopiti. So ujetniki lastnih misli.

Premikanje v tem začaranem krogu pa še zdaleč ne obrodi pozitivnih in želenih "sadov", samo dejanja jih lahko. Verjetno se takšni posamezniki bojijo odgovornosti, ki jo prinaša življenje, saj je veliko lažje biti samo pasivni opazovalec. Vendar pa je nekje potrebno začeti, pa čeprav je (kakor pravimo) vsak začetek težak. Na koncu tega novega potovanja običajno vedno spoznamo, da se je splačalo potruditi. Kljub temu da včasih rezultati niso takoj opazni.

Sama sem mnenja, da je osebna sreča odvisna le od nas samih in ne smemo pričakovati, da nam jo bodo "pričarali" drugi. Drugi ljudje nam lahko življenje le lepšajo in ga naredijo bolj polnega, njihova dolžnost pa ni, da nam zagotavljajo srečo. Le-ta je v naših rokah!