Žita so hranilen vir beljakovin, vitaminov in mineralov. Prehranska piramida zdravega prehranjevanja še vedno priporoča največji dnevni vnos živil iz skupine žit, testenin in krompirja. Preverili smo, s katerimi žiti poleg pšenice, koruze in riža si še lahko popestrimo jedilnik.

Amarant.
Naravno odporen proti škodljivcem, pri njegovi pridelavi tako ni treba uporabljati škropiv in umetnih gnojil, zato je zrnje že samo po sebi ekološko. Je izjemno hranljivo živilo. Bogato je z beljakovinami, maščobnimi kislinami omega 6, vlakninami in esencialnimi aminokislinami (redkima lizinom in metioninom). Vsebuje tudi vitamine A, C in E, vitamine skupine B ter cink in kalij. Amarant se lahko uporablja za kaše, priloge in samostojne jedi, dober pa je tako v sladkih kot slanih jedeh.

Bulgur.
Ima veliko manj kalorij kot riž, a je bogat vir beljakovin, vitamina B, mineralov in vlaknin. Prav zaradi zadnjih je odličen za prebavo. Je dober vir mangana, ki pomaga pri strjevanju krvi in gradnji kosti ter deluje pri presnovi sladkorja in proti vnetjem. Bulgur je hitro pripravljeno živilo, včasih kuhanje niti ni potrebno. Kuhamo ga približno 15 minut in nato pustimo, da se še nekaj časa namaka. V sredozemski kuhinji se uporablja podobno kot riž. Odlično nadomesti tudi testenine, zaradi velike vsebnosti beljakovin pa tudi meso.

Ječmen.
Prenaša precej ostrejše podnebne razmere kot pšenica. Ječmen v primerjavi s pšeničnim zrnjem vsebuje nekaj manj beljakovin in nekaj več maščob. Ječmenovo moko običajno v manjši količini dodajajo pšenični, sicer pa ječmen uporabljajo za pripravo piva, kvasa, slada in sladnega izvlečka, praženega pa kot nadomestek kave.

Kamut.
Je starodavna pšenica z veliko vsebnostjo beljakovin in mineralov. Izboljšuje prebavo, saj je lahko prebavljiv in bogat s hranili. Telo napolni z energijo in ga varuje pred prostimi radikali, ki poškodujejo celice. Vsebuje veliko selena. Je malo slajši od pšenice, iz njega pa lahko pripravimo enolončnice, kamutove kaše, deserte z medom in sojinim mlekom ter dodatkom svežega ali suhega sadja.

Kvinoja.
Vsebuje dvakrat več beljakovin od običajnih žit, manj ogljikovih hidratov in veliko zdravih maščob. Je popolno beljakovinsko živilo, kar pomeni, da vsebuje vse nujno potrebne aminokisline za izgradnjo mišic (tako kot meso, jajca ali mlečni izdelki). Kvinojo lahko uporabljamo za pripravo kaš, solat, juh in sladic.

Oves.
Odlikuje se po veliki vsebnosti vodotopnih vlaknin, vsebuje sestavljene ogljikove hidrate in maščobe, ima malo kalorij ter je bogat vir magnezija, kalija, cinka, bakra, mangana, selena, železa, tiamina in pantotenske kisline. Vsebuje tudi rastlinske snovi ter vitamine B1, B2, D in E. Celo zrnje lahko uporabljamo kot nadomestek riža, ovsene otrobe pa pri peki kruha in piškotov ali pa z njimi obogatimo kosmiče za zajtrk.

Pira.
Po vsebnosti beljakovin je med žiti v samem vrhu. Vsebuje ogljikove hidrate (mukopolisaharide), ki imajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi in vplivajo na imunski sistem. Bogata je z dietnimi vlakninami. Vsebuje veliko vitaminov skupine B, vitamine A, D in E ter veliko rudnin, kot so fosfor, železo, baker, mangan, cink, kobalt in magnezij. Uporabni so cela zrna, kalčki ter zrna, obrušena v kašo, stisnjena v kosmiče, zmleta v moko (belo in polnovredno) in
zdrob.

Proso.
Pospešuje odvajanje vode iz telesa in uravnava črevesno floro. Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija. Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin. Če se uživa, je izjemno učinkovito naravno zdravilo pri kožnih težavah in z njimi povezanih alergijah. Uporabimo ga lahko kot prilogo in prikuho, v slanih in sladkih
jedeh.

Rž.
V primerjavi z drugimi žiti je odpornejša proti boleznim in škodljivcem. Vsebuje vitamine A, E, B5, B6 in K, niacin, tiamin in riboflavin ter folno kislino. Danes je osnovno krušno žito, poleg tega je praženo seme dober kavni nadomestek. Poleg moke se za prehrano pripravljajo ržena kaša, kosmiči in rženi kalčki.

Vir: www.zurnal24.si