|
||||||
|
|||||||
'Invalid' ali 'oseba s posebnimi potrebami'? 'Kreten' ali 'oseba z vseživljenjskimi motnjami v delovanju ščitnice'? 'Butelj' ali 'oseba z motnjami v duševnem razvoju'? Kripelj' ali 'oseba z oteženim gibanjem zaradi poškodbe'? 'Mutec' ali 'nema oseba'? 'Špeglar' ali 'slabovidna oseba' (moja kategorija, da mi ne bo kdo očital, da sem pameten glede drugih)? 'Pritlikavec' oz. 'liliputanec' ali 'oseba majhne rasti'?
'Norec' ali 'duševno bolna oseba' in 'norišnica' ali 'bolnišnica za duševne bolezni'? 'Bolnik' oz. 'pacient' ali 'hospitalizirana oseba' oz. 'klient'? 'Peder' oz. 'lezbijka', 'homoseksualec' ali 'oseba s spolnim nagnjenjem do oseb istega spola'? 'Črnec' ali 'podsaharski Afričan'? 'Indijanec' ali 'ameriški staroselec'? 'Kurba', 'prostitutka' ali 'oseba, ki spolno občuje za denar'? 'Izdajalec' ali 'domobranec'? 'Terorist' ali 'partizan'? …
Seznam obzirnih sopomenk – v večini primerov podaljševalnic – je vedno daljši. In kaj z njimi pridobimo, razen da moramo dosti dlje govoriti, če želimo povedati isto reč? Pridobimo zgolj to, da je dosti težje v zaničljivem tomu povedati 'oseba z Downovim sindromom' kot 'debil'.
Večbesedni označevalci vsekakor zvenijo nekoliko bolj spoštljivo, po drugi strani pa poudarjajo šibkost označenega. Kakšnemu Nemcu bi se npr. zdelo vsaj trapasto, če ne poniževalno, če bi ga imenovali 'avtohtoni prebivalec območja med Odro, Renom, Severnim in Baltskim morjem ter Alpami'. Enobesedni označevalci dajejo tudi moč …
Veliko pomembnejša od nabora besed sta sobesedilo in način govorjenja. 'Slovan' je nekoč med Romani veljal za žaljivko – in za mnoge je to še danes – mnogi Slovani pa so na to oznako ponosni (sicer ne vem zakaj, kajti nekam se pač vsi uvrščamo in ne vem, zakaj bi morali to imeti za nekaj posebnega). Lahko rečemo: »Stari, kakšna pička!« pa tudi: »Stari, ti si pička!« Cigane smo preimenovali v Rome in Žide v Jude, pa jih bomo lahko čez nekaj let spet, ko bosta besedi 'Rom' in 'Jud' dovolj dolgo v rabi, da se bosta umazali. Z 'osebami s posebnimi potrebami' pa se toliko opleta, da bodo kmalu še same postale nestrpne do tega večbesednega označevalca.
Sprememba besedja ne pomeni nujno spremembe odnosa. Skupina mariborskih cerebralcev-oseb s cerebralno paralizo je pred leti ustanovila glasbeno skupino The Kripls. Zaničevalnico so uporabili kot poveličevalnico. S tem so ubili dve muhi na en mah: izničili so slabšalni pomen besede 'kripelj', vsaj v zvezi z njimi samimi, in svojo šibkost obrnili v moč. Je bilo to dobro ali bi jih morali kaznovati, češ da žalijo same sebe?
Ali pa bi jih lahko vzeli za zgled ravnanja z besedami in osebami s posebnimi potrebami …
Gregor Hrovatin
Vir:
http://za-misli.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Zaljivke-Besede-Drugacnost
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
