»Najmanjši gib odjekne v celotni naravi: celotno morje se premakne zaradi enega kamna. Tako je tudi [v redu] milosti: najmanjše dejanje je zaradi svojih posledic važno za vse. Zato je prav vse pomembno. Pri vsakem dejanju je treba poleg dejanja samega upoštevati naš takratni, pretekli in prihodnji položaj, pa tudi [položaj] onih, za katere je [to dejanje] pomembno, in uvideti povezanost vsega tega. Potem bomo zelo previdni.« [Blaise Pascal: Misli]

Danes se veliko govori o karmi, ki jo zgolj površno poznamo in izhaja iz vzhodne tradicije (hinduizem, budizem, janaizem). Pomenila naj bi našo usodo, kot nekaj, kar nas mora neizbežno doleteti in nam je določeno že z rojstvom (zaradi naših preteklih dejanj). A resnični pomen karme je bistveno drugačen in v resnici karmo poznamo pod drugačnimi pojmi tudi v tako imenovanem zahodnem svetu.

Beseda karma izhaja iz sanskrtske besede ˝kri˝, ki pomeni delovanje (zanimiva je analogija z našo besedo kri, ki prav tako predstavlja delovanje – telesa). Vendar je to delovanje (akcija) podrejeno enemu temeljnih zakonov narave: zakonu vzroka in posledice (ki z drugimi besedami pomeni: vsaka akcija ima svojo reakcijo). Tako kot kamen, ki ga vržemo v morje (vzrok), povzroči valovanje (posledico), tako tudi sleherno naše dejanje (akcija, vzrok) povzroči nek odziv (reakcijo, posledico).

V naših ravnanjih je seveda veliko težje videti posledice, kot pri metu kamna v morje, a če posledic ne vidimo (ali ne razumemo) še ne pomeni, da jih tudi v resnici ni. Ne samo naša dejanja tudi naše besede, čustva in misli povzročajo odzive (reakcije), čeprav tega največkrat ne moremo zaznati neposredno (kdor pozorno opazuje lahko zazna, da čustva posameznika lahko vplivajo na razpoloženje okolice in da ima beseda – kot neposreden izraz naših misli – lahko izjemen učinek na okolico, še posebej na otroke).

Zato moramo biti previdni, kot pravi filozof Pascal, in predvsem odgovorni. Ni vseeno kaj delamo, govorimo, mislimo, kako čustvujemo. Ker vsako naše delovanje sproža odziv (reakcijo) moramo delovati z vso odgovornostjo. Najbolj odgovorni bi morali biti ljudje na najpomembnejših položajih v družbi, kajti sleherno njihovo dejanje (in beseda) sproži izjemne posledice, s katerimi se bodo morali slej ko prej soočiti (in tudi celotna družba).

Zakon vzroka in posledice (zakon karme) ni nekakšen maščevalni zakon, temveč nam daje vpogled v naša dejanja. To je dobesedno šola življenja, pomeni priložnost, da s svojim ravnanjem, govorjenjem, čustvi in mislimi ustvarjamo vzroke, ki jih bomo želi v prihodnosti. Slovenci poznamo čudovit pregovor, ki v zelo zgoščeni obliki izraža bistvo zakona vzroka in posledice: ˝kakor si sejal, tako boš žel˝.

Danes v vsaj enem vidiku že razumemo delovanje zakona vzroka in posledice – ko gre za naše okolje. Naša pretekla (in sedanja) dejanja so povzročila podnebne spremembe; ta povezava je dokazana. Iz tega se lahko naučimo in spremenimo naše življenjske vzorce (pretirano potrošnjo, pretirano izrabo virov, uporaba ˝umazanih˝ tehnologij, prevoznih sredstev itd.). Tudi revščina in lakota sta posledici določenih vzorcev (pohlepa, izkoriščanja, korupcije, špekulacij itd.) predvsem t. i. zahodnega sveta.

Zakon vzroka in posledice velja tako na osebnem, državnem kot globalnem nivoju in na vseh področjih našega bivanja.

K. R.

Vir: www.gibanje.org