Žalosti, zelo me žalosti dejstvo, da je večina ljudi tako zagledanih samo v sebe in v svojo dobrobit in razkošje, da jim ni mar za druge revne, trpeče, lačne. zavržene.Ne poznajo smisla življenja, ne zavedajo se , da smo po smrti vsi enaki.

Ko poskušaš potrkati na njihovo vest spoznaš, da je ali nimajo ali pa ostajajo brez občutka za druge, pomoči potrebne samo zato, ker se bojijo posmeha ostalih bogatinov.Za vsakega dobromislečega čkoveka, ki želi pomagati imajo razlago, da je le ta nor, bolan ali pa se ustrašijo, da bi morda le prebudil njihovo vest, ki je globoko zakopana v njih, in bodo zaradi tega morda potem malenkost manj razkošno živeli, če bodo pomagali drugim, pomoči potrebnim.

Ne znajo ali nočejo se vživeti v bolečino trpinčenih in lačnih otrok, bolnih od sveta pozabljenih starostnikov, niti v grozo in strah zavrženih živali, ki milo čakajo ob cesti ali celo sredi mesta in vasi, da jih bo nekdo le rešil lakote, zavrženosti in jim ponudil topel dom.Brezsrčni ljudje pogledajo proč in si mislijo, da bo že kdo drug poskrbel zanje.
Kako lepo bi bilo, ko bi vsaj v Sloveniji ne bilo nobenega lačnega in trpečega otroka in ne živali.

Moč, da pride do tega imajo samo bogati in vplivni, javnosti znani ljudje, kot je tudi gospod predsednik Drnovšek.Predlagam, da zasujemo medije s podobnimi članki, mogoče pa se potem le še komu zgane njegova vest in začne pomagati,morda pa se večini ljudi le enkrat razjasni, da dobronamerno misleči in delujoči ljudje niso nori in čudaški, ampak bi takšni morali biti vsi ljudje, SAJ Se VENDAR IMAMO ZA NEKO VIŠJO INTELIGENCO,,zakaj potem tako tudi ne ravnamo.

Kaj o mojempredlogu menite ostali bralci in pisci Pozitivk?
Jana