2007 je teklo in se izteklo v znamenju vremena. Zaznamovale so ga poplave (samo v Aziji so iz domov pregnale okrog 25 milijonov ljudi), požari (ZDA so zaradi goreče Kalifornije izvedle največjo evakuacijo po Katrini), cikloni (Sidr je v Bangladešu odnesel več kot tri tisoč življenj), suše, izumiranje živalskih vrst, taljenje večnega ledu... .

Statistika kaže, da je bilo v zadnjih letih štirikrat več vremenskih katastrof kot pred letom 1960. Divjanje narave, ki smo ga sprožili sami, zadnja leta povzroča za 40 milijard ameriških dolarjev materialne škode na leto.

Kaj nas torej čaka v naslednjem desetletju in ali imamo sploh še dovolj časa, da ustavimo uničevalni ples, ki smo ga sami sprožili? Dejstvo je, da je časa za ukrepanje vse manj. Če do sredina stoletja izpustov toplogrednih plinov ne bomo zmanjšali za 50 do 85 odstotkov glede na leto 2000, se nam slabo piše: z današnjimi količinami izpustov bomo Zemljo do konca stoletja zelo verjetno ogreli za 4 do 6 stopinj, kar bo imelo za življenje na njej katastrofalne posledice.

Bali dokazal, da svet ni spodoben delati za skupni cilj
Okoljska konferenca na Baliju, kjer so se svetovni politiki dva tedna pogajali o tem, kako doseči konsenz o okoljskem sporazumu, ki bo izpuste toplogrednih plinov „držal“ pod nadzorom tudi, ko je bo zadnja faza Kjotskega sporazuma leta 2012 iztekla, je pokazala prav to: da se nam ne piše nič dobrega. ZDA so uspele, da so iz sklepnega dokumenta odstranile vse konkretno.

Bali je tako prinesel samo splošne cilje in urnik pogajanj v naslednjih letih. Nič torej. Okoljevarstveniki so sprejeto označili za „samomorilski pakt, ki države ne obvezuje k ničemer“. „ZDA so brezobzirno sabotirale vse zahteve, ki so jih postavili znanstveniki,“ je izjavil direktor Greenpeacea Gerd Leipold.

Kaj čaka Slovenijo?
Temperatura tal in zraka bosta naraščala. Hladnih in oblačnih dni bo manj, jasnih in vročih pa več. Relativna vlažnost zraka se bo zmanjševala, trajanje sončnega obsevanja se bo podaljševalo. Snega bo manj, tudi povprečna debelina snežne odeje bo tanjša.

Pozimi bo padavin do 30 odstotkov več, poleti pa tudi do četrtine manj. Postopno bodo postali občutno toplejši vsi letni časi. Najbolj, tja do osem stopinj v povprečju, se bodo ogrela poletja. Zime bodo toplejša za tja do sedem stopinj, pomlad in jesen pa za pet do šest stopinj.

Vremenske ujme bodo izrazitejše in pogostejše, zato se bodo tveganja, ki spremljajo kmetijstvo, povečala. Pričakovati je rast cene hrane. Potrebno bo spremeniti način predelave: uvesti nove sorte, zmanjšati intenzivnost pridelave, poskrbeti za namakanje... .

Vir: dnevnik.si