Videti je, da - kljub temu, da obstajajo vrednote (stvari), ki si jih z denarjem ne moremo kupiti -, se vse vrti okoli denarja. Denar je pogosto »dežurni krivec«, zaradi katerega vztrajamo v nečem ali z nekom, kar/ki nas ne zadovoljuje več. Zaradi denarja opustimo prizadevanja za dosego želenega cilja (oklepamo se službe, ki jo ne maramo, vztrajamo v odnosu, v katerem je zmanjkalo ljubezni …)
No, obstajajo tudi malo manj resne situacije, na katere vpliva denar; največkrat se npr. (s)kregamo zaradi denarja, nelagodno se nam je meniti o denarju … Omeniti pa velja še zelo hudo navezo, ki nam jemlje moč in energijo; in sicer navezo: denar in strah pred prihodnostjo. Da, strah nas je, da brez denarja ne bomo mogli kupiti tega in onega, da bomo ostali brez sredstev za preživetje, da je zato naša prihodnost zelo negotova, da bomo navsezadnje obubožali …
Kakorkoli, odnos, ki ga imamo do denarja, vpliva na naše vedenje ter na količino miru in sreče. Če nas je strah, kako bo z našim denarjem, misli neprestano usmerjamo v preštevanje, seštevanje, pretirano stiskanje denarja … in ne v priložnosti, ki bi nam denar dejansko lahko prinesle. Tako se denarju, namesto da bi se mu odpirali, skrivamo.
Občutek imam, da bi bilo življenje vsakega izmed nas bolj enostavno, če bi ne bilo denarja oziroma bi tega bilo dovolj. A, kdaj sploh je denarja dovolj? Vendarle; ne glede na »denarno histerijo«, ki smo ji tako ali drugače vsi podlegli, se moramo naučiti izbirati tiste dejavnosti in sprejemati tiste želje, ki so v sozvočju z našim osebnim jedrom, z našimi glavnimi nameni, ki so: svoboda, rast in radost.
Naučiti se moramo biti srečni, radostni, delati stvari, v katerih smo dobri in so nam všeč in ne zasledovati edinega cilja: služenje denarja. Saj vem, zdaj porečete: «Nam boste vi plačevali položnice, davke, prispevke in ostale stroške? Si kdaj vzamete čas, prižgete televizor ali radio, greste na splet ter tu nemara opazite, v kakšnih stiskah se znajdejo ljudje, ki ostanejo brez ali z zelo malo denarja?« Seveda, vse to počnem.
A prepričana sem, če misli, energijo in trud usmerjamo samo na težave z denarjem, na njegov negativni vidik - in ne tudi na možnosti, kako do denarja priti; te se skrivajo v naših potencialih (talentih) – bodo naša svoboda, rast in radost onemogočeni. Obenem bomo, seveda, tudi brez denarja.
Nadalje; naučeni smo, da je neprimerno jemati denar, ne da bi v zameno zato, kaj naredili. Svoj obstoj moramo opravičevati s trudom, z delom; da je temu res tako, pomislite; na začetku vsakega možnega po-znanstva, takoj za dober dan, kako ste (kaj), kako vam je ime … dobimo vprašanje: »S čim se pa ukvarjate?«
Če delamo kaj takega, kar nikakor ni mogoče umestiti v nekakšno klasično poklicno shemo oziroma se poklicno ukvarjamo s čim takšnim, da vemo, da v družbi ne uživa ravno največjega ugleda, se, ker ne vemo, v kakšen celofan naj zavijemo svojo poklicno dejavnost, da nas »znanec« ne bo ožigosal za bleferja, postopača, svobodnega umetnika itd., mučimo z nelagodnostjo. Da, kako npr. ljudem povedati, da prav dobro živimo s prodajo zeliščnih čajev!?
Bill Quain, avtor uspešnice 10 pravil stran, 10 pravil na plan, je v eni izmed svojih knjig zapisal, da je na takšna vprašanja zmeraj odgovarjal: «Delam vse, kar je potrebno, da uresničim svoje sanje«. Ljudje, ki mu postavljajo takšno vprašanje, ga seveda čudno gledajo, in ker odgovor ni takšen, kakršnega pričakujejo, se s svojim nadležnim vprašanjem odpravijo iskati naslednje žrtve. Za katere ti nadležni izpraševalci upajo za zaslužek opravljajo bolj običajna in normalna dela …
No, skoraj povsem enako nesproščenost občutimo tudi, ko moramo odgovarjati na vprašanje, koliko zaslužimo. Če garamo, si uničujemo psihično in fizično zdravje, pa zaslužimo povprečno, dobro. Vse prav. Če nam gre dobro …, pa recimo ne delamo veliko ali delamo delo, ki nas neizmerno veseli, potem se spet zatika. Zopet iščemo celofan, v katerega bomo zavili svojo srečo. Izmotavamo se z npr.: »Moj trenutni uspeh je rezultat večletnega napornega dela in odrekanj itd. itd. »
To vse pomeni, da si ne dovolimo biti kar smo, da zaviramo pretok bogastva v naša življenja. Energijo, ki bi jo lahko uporabljali za širjenje, usmerjamo v krčenje. Kakopak; za denar je potrebno garati in ve se, kaj in kje garanje je – vredno oznake garanje ima vse tisto, pri čemer se mučimo, trpimo, zatiramo svoje naravne danosti in spontanost!
Karkoli pa že porečejo drugi; ni boljšega načina zaslužka od tistega, kar radi delate. Ne delajte, da bi zaslužili denar, temveč uporabite tisto iz svojega bistva, kar vas najbolj veseli, ter se s pomočjo tega preživljajte. Delo samo je najmanj učinkovito, če je samo sredstvo za služenje denarja. Tako nikoli ne moremo začutiti sreče, osebnega razvoja, rasti. Nihče, pravijo, ne more uspeti v poklicu, če ne ljubi svojega dela. Če nekaj delate samo in zgolj zaradi zaslužka, vas bo to osebnostno zatrlo. Ne vem, mogoče je pa zato na svetu toliko mrkih ljudi? Kaj pa vem?
Pa še nekaj; denar lahko k vam priteka na nešteto načinov; obstaja tisoč in ena možnost, kako do denarja. In nikakor ni vrsta dela tista, ki omejuje vašo količino denarja; - omejuje jo kvečjemu vaš odnos do denarja.
Če delujete po pravilih:
- denar se da zaslužiti samo z garanjem
- dobro služijo samo zdravniki, odvetniki, nepridipravi
- nujno potrebujem varno službo,
se ne čudite, da se ta prepričanja potrjujemo v vašem dejanskem življenju.
Sicer pa; sedaj je čas, da se jih znebite. Lahko delate karkoli – sploh, če je to v skladu z vašim notranjim bistvom - in s tem služite. Aktualna resnica je takšna, da se na trgu odpira vse več niš in vse več ljudi obogati z zamislimi, ki še do prek kratkim sploh niso bile izvedljive. Tako, zavedajmo se, da sami ustvarjamo svoje življenje, prav tako svoj »denarni trg«.
O denarju ne imejte navskrižnih misli; denar je sam po sebi dober in koristen, reši nas pomanjkanja in omejitev. Če pa ga uporabljamo v škodljive namene, ga kopičimo in varčujemo, ga postavljamo nad ljubezen, povzroči sovraštvo in nesrečo – seveda ob tem izgubimo tudi denar. Star židovski običaj je, da vsakdo da desetino ali deseti del svojega dohodka – s tem si zagotovo poveča imetje.
Deseti del gre dalje, vrne se blagoslovljen in pomnožen. Ampak to moramo vse dati od srca. Uspešni ljudje velikokrat delijo svojo blaginjo z drugimi in širšo skupnostjo. Tako si prislužijo spoštovanje, z drugimi vzpostavijo nekakšno vez ter dosežejo osebno zadovoljstvo. Prepričani so, da je pomembno ustvarjati priložnost tudi za druge.
Denar je tako vedno potrebno imeti v obtoku in ga nameniti za prave stvari. Denar zato porabljate veselo in brez strahu - kopičenje in varčevanje povzroči zlovešče maščevanje. Še enkrat pa; poskušajte ugotoviti, kaj imate radi, kje ste dobri in najdite način, da boste s tem služili.
Videti je, da - kljub temu, da obstajajo vrednote (stvari), ki si jih z denarjem ne moremo kupiti -, se vse vrti okoli denarja. Denar je pogosto »dežurni krivec«, zaradi katerega vztrajamo v nečem ali z nekom, kar/ki nas ne zadovoljuje več. Zaradi denarja opustimo prizadevanja za dosego želenega cilja (oklepamo se službe, ki jo ne maramo, vztrajamo v odnosu, v katerem je zmanjkalo ljubezni …) 
