Seksologinje odgovarjajo na večno vprašanje Večnemu vprašanju, kaj hočejo ženske v postelji, so se psihologi, behavioristi, antropologi in sleherniki obeh spolov izogibali cela stoletja. Odgovor nanj poskuša najti nova generacija seksologinj. Preberite in presodite, ali se jim je z raziskavami, teorijami in odkritji uspelo kaj bolj približati odgovoru na to vprašanje "za milijon dolarjev" kot njihovim moškim kolegom.
Profesorica psihologije in seksologinja Meredith Chivers je v okviru svoje zadnje raziskave preučevala stopnjo vzburjenosti pri ženskah in moških – tako heteroseksualne kot homoseksualne usmerjenosti. Vsem sodelujočim je predvajala kratke erotične filme. Vsi so videli iste posnetke raznovrstnih seksualnih praks.
Ogledali so si heteroseksualni seks, moški in ženski homoseksualni seks, moškega in žensko med samozadovoljevanjem ter izklesanega moškega med sprehodom po plaži in postavno žensko med gimnastičnimi vajami. Chiversova resda ni prva, ki se je znanstveno lotila iskanja odgovora na vprašanje, kaj si želijo ženske, čeprav je res, da je le malo žensk, ki se z vso predanostjo ukvarjajo z "razumevanjem ženskega poželenja".
Katherine Bement Davis je že leta 1929 med več kot 2200 ženskami opravila raziskavo o njihovih seksualnih izkušnjah. Sedemdeset let pozneje se ženska želja še vedno izmika popolnemu razumevanju. Poleg tega je raziskovanje ženske seksualnosti še naprej domena moških seksologov, zaradi česar je vsaka študija raziskovalk toliko dragocenejša.
Ženske se vzburijo hitreje in lažje
Chiversova je v svoji študiji stopnjo vzburjenja merila tako objektivno kot subjektivno. To pomeni, da je s posebnimi pripravami merila fizične spremembe v genitalijah, udeležence in udeleženke pa je prosila, naj ocenijo stopnjo svoje vzburjenosti. Pri moških, tako gejih kot heteroseksualnih, so se rezultati "glave in genitalij" skoraj v celoti ujemali, pri ženskah pa je prihajalo do veliko večjih razhajanj med telesno vzburjenostjo in njegovim subjektivnim dojemanjem.
Pri njeni raziskavi je najzanimivejše to, da so se ženske vzburile hitreje in lažje, vendar tega niso vselej priznale (ali sploh dojele). Mar to pomeni, da ženske niti ne vemo, kaj hočemo? Ali pa nas je družba preprosto naučila zatirati željo? To je ena od ključnih dilem, ki še čaka na odgovor, do takrat pa morajo ženske same ugotoviti, kaj si v resnici želijo. Vzburjenje ni nekaj, kar bi jim lahko dovolili ali ne. Nemara pa svoje želje težje razumejo zato, ker odraščajo z zamegljenim zavedanjem o erotičnih sporočilih svojih genitalij.
Večna obljuba seksa
Navsezadnje, razlaga Chiversova, je moški spolni organ "zunanji, zaradi česar so njegove reakcije očitnejše". Na drugi strani Marta Meana, izredna profesorica psihologije na Univerzi v Nevadi, vidi to razliko kot prirojeni biološki znak poželenja. Kadar je moški vzburjen, je to očitno že na prvi pogled, medtem ko je ženska videti povsem enako, naj je vzburjena ali ne. Prav zato žensko telo obeta večno obljubo ali slutnjo seksa.
Odnos do telesa
Chiverseva trdi, da se razlogi za razhajanje med žensko subjektivno in objektivno ravnjo vzburjenja utegnejo skrivati v seksualnih omejitvah: razlog za omenjeno neskladje utegne biti posledica negativnih čustev, ki jih ima ženska do svojega telesa. Marta Meana se v precejšnji meri strinja s to trditvijo, saj je prepričana, da je za žensko vrhunec že to, da vzbuja poželenje v drugem.
Toda na drugi strani pri ženskem poželenju ne gre za povezanost oziroma odnos, pač pa je bolj samoljubne narave, pravi Marta Meana. To narekuje koprnenje po ljubezni do sebe, po želji, da bi postala predmet erotičnega občudovanja in spolne potrebe.
Seksualna pretočnost
Lisa Diamond, profesorica na Univerzi v Utahu, meni, da ženske premorejo večjo seksualno pretočnost kot moški, njihovo željo pa v večji meri narekuje čustvena povezanost kot telesna privlačnost. Iz evolucijskih in kulturnih razlogov ženske zelo cenijo bližino in dolgotrajno razmerje, vendar je zmotno misliti, da je trajen odnos glavni vir ženskega poželenja. Veliko podatkov priča, da imajo ženske šibkejši spolni nagon kot moški, poleg tega je verjetneje, da v dolgotrajnem razmerju zanimanje za seks prej upade pri ženskah kot pri moških, saj za prebuditev libida potrebujejo več stimulacije kot moški.
Ženske, prisluhnite nagonom!
Vse te teorije in študije nakazujejo pomembnost tega, da ženske razumejo svoje telo in čustva. Še pomembneje je, da svoje poželenje prepoznajo in si priznajo, kaj jih v resnici vznemirja.
Nezadovoljstvo s telesom pomembno vpliva na spolno poželenje, na drugi strani pa utegne dolgočasno seksualno življenje sprožiti tudi občutek mesenega hlepenja na partnerjevi strani. Ženske bi predvsem morale prisluhniti svojim biološkim nagonom.
Dognanje Lise Diamond o seksualni pretočnosti podpira odkritja Chiversove, da se ženske hitro vzburijo ob pogledu na moškega z moškim, žensko z žensko ali moškega z žensko, ne glede na to, ali se razglašajo za strogo heteroseksualne ali za lezbijke, vendar pa (si) to le stežka priznajo. Ženske so zapletena, strastna bitja, ki si želijo tako telesno strast kot čustveno povezanost, zato se ne bojte komunicirati s partnerjem ali uresničiti svojih najbolj divjih fantazij.
Tili Kojić
V številnih družbah obstajajo zelo stroga pravila, povezana z žensko seksualnostjo. Toda če je ženska seksualnost v resnici razmeroma pasivna, zakaj je potrebnih toliko pravil za njeno nadziranje? Zakaj je tako zastrašujoča?
Tudi zadnja dognanja o ženski seksualnosti nas nemara ne približujejo pravemu odgovoru in so zgolj odraz kulture, ki nas oddaljuje od globoko skrite resnice. Kaj pa, če ženska seksualnost sploh ni tako pasivna? Morda je zaradi dolge zgodovine ustrahovanja prava narava ženskega poželenja zgolj pregloboko zakopana, da bi jo lahko zares spoznali.
Večnemu vprašanju, kaj hočejo ženske v postelji, so se psihologi, behavioristi, antropologi in sleherniki obeh spolov izogibali cela stoletja. Odgovor nanj poskuša najti nova generacija seksologinj. Preberite in presodite, ali se jim je z raziskavami, teorijami in odkritji uspelo kaj bolj približati odgovoru na to vprašanje "za milijon dolarjev" kot njihovim moškim kolegom.
