Veliko ljudi čuti, da je z njim samim in svetom, glede prave svobode, nekaj močno narobe.
Kadarkoli je človek vezan, za koga ali kaj, to ni svoboda.

Izumili smo veliko vezanosti, od vezanosti za ideje, države, religije in verstva, do vezanosti na partnerja, moči vseh vrst…

Vezani smo tudi, za ponavljajoče vzorce obnašanja in skozi to, delujemo mehansko, neživo.

Večji del naših življenj, preživimo v navidezni svobodi in se s tem zadovoljimo.
Demokracija je lepa reč, sicer boljša od totalitarizma, a tudi v njej ni prave svobode.

Vse to smo si sami zgradili, sami izumili.
Biti v kletki lastnih omejitev in zablod, je najhujši zapor, kar jih je.

Zakaj smo vezani?
Ker nam to daje, nekakšen občutek psihološke varnosti.
Da se ne razumemo narobe, vezanost za hrano, nekakšen dom, kjer bivamo in povsem normalne reči potrebne preživetju, so nekaj normalnega.

Ampak, vse ostale nepotrebne vezanosti, so vzrok silnim vojnam, trpljenju in splošni bedi, ter zmedi.
V tem ni nobene radosti in sreče in to bi morali spremeniti.

Kaj je torej prava svoboda in ali kaj takega sploh obstaja, ne moremo vedeti, dokler ne razvozlamo vezanosti in odvisnosti, vseh vrst.

V kolikor si le želimo svobode in iz tega naredimo idejo, je to zelo neplodno in celo uničujoče dejanje.
Zakaj?

Ker ideja o svobodi, nastane iz omejenega in vezanega uma, ki iz tega stanja, le to projicira v idejo o svobodi.
To pa ni nič drugega, kot nadaljevanje starih modelov vezanosti.

Svoboda torej pride, ne kot posledica treniranja nekakšnih neumnosti o nevezanosti, ali sledenja ideji, ki te bo osvobodila, temveč le, ko do potankosti razumemo, celoten mehanizem vezanosti.

Tam kjer obstaja vezanost, nujno mora obstajati tudi strah, pred izgubo le tega.
To dvoje, neizogibno gre skupaj.

Tako zelo potrebujemo novo, tako zelo hrepenimo po tem, a žal ne vemo kako iz začaranega kroga.

Svoboda je edina resnična in živa reč, ki obstaja, vse drugo je mrtvo, staro, ter zato ne izpolnjuje človeka.
V strahu ni svobode in tudi ljubezni ne.

Tam kjer živi svoboda, živi tudi ljubezen.
Ljubezen je svoboda.
Brez ljubezni, je človek, čedalje bolj hladen, brezobziren, nedovzeten, vse bolj je podoben delovanju stroja in je definitivno izgubljen.

Mirko-PA