16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane. Dejstvo je, da pridelamo dovolj hrane za vse, a je kljub temu vsak deveti človek lačen. Kam gre potemtakem vsa ta hrana? Tretjino hrane zavržemo in za to smo najbolj odgovorna prav gospodinjstva.

Gospodinjstva smo tista, ki v največji meri odločamo, kaj bomo kupovali, kakšno hrano uživali in kaj bomo na koncu naredili z njo. Po podatkih Statističnega urada RS je povprečni izdatek za hrano na enega člana gospodinjstva v letu 2015 znašal dobrih 935 EUR na leto ali 2,6 EUR na dan.

Na leto vsak od nas zavrže za 163 EUR hrane - s tem bi dva meseca lahko hranili lačno osebo. In še ena ponazoritev: če bi vsi zavrgli en 200-gramski paradižnik, ki smo ga kupili za vsak slučaj, bi skupaj zavrgli 413 ton paradižnika.

Na Svetovni dan hrane bodo zato Ekologi brez meja v sodelovanju s Snago Ljubljana dvignili glas proti zavrženi hrani in sporočali: Ne meč'mo hrane stran! Med 10. in 12. uro bodo na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na dejstvo, da k skupni vrednosti 151 tisoč ton skoraj polovico zavržene hrane prispevamo prav gospodinjstva.

Mali koraki štejejo, prav tako pa štejejo zgledi. Zavržene hrane bi bilo vsekakor manj, če bi se z njo spopadli na vseh nivojih. V sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran! so Ekologi opravili raziskavo in skupaj z dvema javnima ustanovama pridobili prve podatke pri nas, zakaj in koliko hrane se zavrže. , Predstavitev in pogovor o možnih rešitvah bo mogoče slišati 24. oktobra 2017 na okrogli mizi Zavržena hrana v javnem sektorju.

Kljub zaključku projekta Ne meč’mo hrane stran! bodo Ekologi brez meja še naprej vztrajali pri ozaveščanju o problematiki zavržene hrane. Povezali so se z znamko Grundig, s katero bodo v prihodnjih mesecih na portalu Spoštujmo hrano združili svoje ideje in znanje ter skupaj predstavili rešitve za manj zavržene hrane v gospodinjstvih.