Velika Britanija je decembra 2011 prvič izvedla raziskavo o sreči svojih prebivalcev. Odločitev vlade je komentiral dr. Mark Williamson vodja gibanja Action for happines, ki ima že 20.000 članov iz več kot 100 držav sveta. Gibanje se posveča spodbujanju dejavnosti za srečnejše skupnosti, družine, delovne pogoje in šole.

Priča smo velikemu miselnemu premiku, ko govorimo o družbenem napredku. Vse več ekonomistov, politikov in drugih strokovnjakov si prizadeva pridobiti nova merila za uspešnost družbe. Tiste, ki se ne bodo omejili le na ekonomske kazalce, temveč bomo merili celotno kvaliteto življenja. Nobena novost pa ni, da se sodobno potrošništvo ni izkazalo pri izpopolnitvi življenj.

V zadnjih desetletjih smo živeli za gospodarstvo, namesto da bi gospodarstvo služilo nam. Gospodarska rast je vendarle samo sredstvo za dosego cilja; pomembna je samo, če ta pomeni napredek družbe in dobro počutje ljudi. Zato je torej tragično, da vsa ta desetletja gospodarske rasti niso doprinesle k večjemu zadovoljstvu z življenjem.

Ko je premier Velike Britanije Cameron naznanil, da je naročil raziskavo zadovoljstva nacionalni ustanovi za statistiko, je naletel na posmeh medijev in kritike, ki so trdili, da gre samo za ciničen poskus preobračanja pozornosti od pravih težav ali pa so ta ukrep označili kot iracionalno trošenje denarja v času, ko je treba skrbeti za toliko drugih pomembnejših stvari.

Njihove kritike so razumljive a neupravičene. Gre vendar za ugotovitve, kako izboljšati življenja ljudi in na teh predpostavkah tudi ukrepati, kar bi morala biti glavna naloga vlade, mar ne? Gledati to vprašanje samo s političnega vidika bi bilo zgrešeno.

Kaj pa je dejansko razkrila raziskava nacionalnega statističnega urada Velike Britanije decembra 2011? Kljub težkim časom in upadom gospodarske rasti, je več kot tri četrtine Britancev ocenilo svoje življenje z 7 (ali več) od 10.  S temi rezultati seveda niso presegli Dancev in Kanadčanov, ki svoje življenje ocenjujejo z 8 ali več. Bolj jih je zaskrbelo, da je 8% ljudi podalo oceno manjšo kot 5, kar je primerljivo z državami kot so Bangladeš ali Kambodža.

Še bolj jih je zaskrbelo, da 27%  prebivalstva doživlja visoke ravni stresa. Za del tega je gotovo poskrbela ekonomska kriza, velik del pa vedno bolj tekmovalna družba. Mnogi, ki se na zunaj zdijo uspešni, v resnici trpijo za čustvenimi ali psihološkimi motnjami. 

Na podlagi teh ugotovitev bi morali ukrepati ustrezni organi. Več poudarka na spodujanju duševnega zdravja. Potrebno je dati prednost gospodarski stabilnosti namesto gospodarski rasti. Poudarek pa predvsem na otrocih v zgodnjih obdobjih, jih naučiti več spretnosti, ki jim bodo koristile v življenju.
Verjetno pa je najbolj pomembno, da si sami postavimo drugačne prioritete kot v preteklosti. Namesto gospodarski rasti dajmo prednost družini, skupnosti in sebi.

Spoznati moramo, da sreča ni v tem, koliko zaslužimo ali imamo, temveč v našem stanju duha in povezavi z drugimi ljudmi. Sreča je tako v prispevanju kot v prejemanju.

Da bi bila večina ljudi srečna, je potrebno veliko sprememb in premikov miselnosti družbe. Največ za srečo svoje skupnosti, družine lahko naredimo prav sami, ne čakajmo na politike.

Še primerjava: aprila 2012 je dnevnik objavil raziskavo Združenih narodov o zadovoljstvu držav sveta. Na vrhu lestvice še vedno najdemo Dansko, Norveško, Finsko in Nizozemsko (povprečna ocena 7,6). Slovenija se je uvrstila na 49. mesto z oceno 5,9, Velika Britanija pa na 18. mesto.

Prevedla in priredila
Petra Strugar
Vir: http://positivenews.org.uk/