Javljanje s konference z Vladimirjem Megrejem v Egiptu.

Na kratko se oglašam iz Egipta iz mondenega letovišča Sharm el Sheikh s konference založnikov knjig o Anastaziji. Tukaj so Vladimir Megre in nekaj spremljevalcev iz Rusije, predstavniki iz Nemčije, Poljske, Češke, Bolgarije, Hrvaške, Madžarske, Švice, Romunije, Portugalske in seveda Slovenije... Naslednjič naj bi nas bilo še več.

Organizacija je Rusko-Balkanska, kar si verjetno ni težko predstavljati. Malo nas "ven vleče" Vladimir Jan iz Nemčije s svojo Nemško točnostjo. Veliko smo se ze pogovarjali, se dobro spoznali in videli, da smo vsi precej nenavadni, vsak po svoje. Praktično ni profesionalcev, ki bi stvar delali zaradi denarja, vsi smo pri stvari s srcem, na konferenco smo prišli iz ljubezni do čudovitih idej Anastazije in Vladimirja Megreja.


Vsak založnik je povedal prekrasno zgodbo o poti knjige do bralcev v njihovi državi. Izraelska bardinja je zapela in Vladimirju Megreju predala oskarja za najboljšo zbirko stoletja, teatru "vstreca" pa oskarja za najboljšo predstavo. Ana Banana s Portugalske je vsakomur dala rožmarin s svojega prostranstva ljubezni (jaz pa sem dan prej dobil za rojstni dan olivno olje iz njenih domačih oljk). Mmmmm! Jedli smo "maslenice", pili "kvas" ... okoli zapestij nosili vrvice za srečo iz Bolgarije, žvečili Portugalski rožmarin ... Ocenj horoso!

Čudovito je videti, da se tako lepo razumemo, čeprav smo tukaj iz tako številnih držav. Vsak govori po svoje, pa se razumemo. Meni celo uspeva prevajati nastope iz ruščine v angleščino, čeprav je moja ruščina precej šepava. Od novosti od včerajšnjega večera samo še to, da Vladimir piše naslednjo knjigo (8. knjiga 3. del), scenarij, za kasneje pa pripravlja zbirko zgodb raznih ljudi, ki so se lotili gradnje rodovnih posestev in rodovnih vasi. Rekel nam je, da želi objaviti zgodbe od povsod in nas prosil, naj jih zbiramo. Če mislite, da je vaša zgodba dovolj zanimiva in vas je k povezovanju z zemljo navdihnila prav Anastazija, nam napišite kaj na naslov zdravduh@gmail.com.

Danes smo imeli pravi antidepresiv. Vožnja z ladjo do koralnih grebenov, potapljanje, ogled čudovitih rib, koral, školjk itn. Verjetno je kje drugje na svetu tudi lepše, ampak tudi tukaj ni bilo tako slabo. Pihalo je res divje, me je kar skominalo po surfanju, ampak sem radostno bival tukaj in zdaj, se pogovarjal z založniki, na plešoci palubi vadil impro-tai-chi, stal na glavi, se nasončil in poslušal pogovor Vladimirja Megreja z Izrealko o stanju v Izraelu.

Končno smo se okvirno dogovorili tudi glede bolj ugodnega uvoza cedrovih izdelkov iz Novosibirska, podrobnosti bo sicer treba še dodelati, ampak kmalu bodo izdelki verjetno na voljo tudi v Sončevi trgovini. Če bodo šefi tako želeli, seveda. :o)

Kaj naj še napišem? Hm ... Grem na večerjo v prijetno družbo, jutri nas čaka sestanek slovenskih založnikov z Megrejem, še en dan sproščenega druženja v prijetno toplem vremenu (čez dan 25-30, ponoči 18-20 C).

Želim vam prijetno zimsko idilo in čim manj jeze na cestah!

Nara Petrovič