Že nekaj časa me spremlja misel Henry-a Forda: Tisti, ki verjamejo, da lahko nekaj storijo in tisti, ki verjamejo, da ne morejo – oboji imajo prav. V meni poraja rahle dvome:  Ali so res moji uspehi odvisni samo od mene? Imajo moja prepričanja res tako velik vpliv? Kaj pa okoliščine, ljudje okoli mene? Kopica vprašanj, ki me je vzpodbudila, da sem se malo bolj poglobila v vprašanje samopodobe.

Kaj je samopodoba in zakaj je tako pomembna?
Samopodoba je predstava, ki jo imamo o sebi. Je vse tisto, kar si mislimo o sebi, svojih sposobnostih, lastnostih, o svojem telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih … Je vzorec, ki določa, kako se vedemo, s kom se srečujemo, kaj poskušamo, čemu se izogibamo.

"Že od nekdaj dvomim v svoje sposobnosti. Ko se v službi znajdem pred pomembno nalogo, najprej pomislim, da tega nisem sposobna narediti in da bi drugi to opravili bolje od mene. Ne morem se upreti skrbem in negativnim mislim." mi je zadnjič zaupala prijateljica. Njene besede so mi zvenele zelo znano. Pogostokrat slišim podobne besede in tudi mene obhajajo dvomi o lastnih sposobnostih. Kaj lahko naredimo glede tega? Ali lahko spreminjamo svoja prepričanja? Seveda jih lahko. Nekoč smo si ta prepričanja pridobili in jih tudi utrdili, sedaj pa je čas, da omejujoča prepričanja in predstave spremenimo oz. preoblikujemo.

Zakaj pa bi karkoli spreminjali pri sebi? Ker nas naša samopodoba zelo določa in vpliva na naše počutje, razpoloženje, zdravje (psihosomatske bolezni), medsebojne odnose (komunikacija, način vstopanja v odnose), zastavljanje ciljev, ustvarjalnost … Rečeno na kratko: vpliva na vse. Kajti od naše samopodobe je odvisna kvaliteta našega življenja.

Kako izboljšati in krepiti svojo samopodobo?
Začnimo z majhnimi koraki. In naj vas pri tem vodi misel: Prizadevati si moramo za rast, ne za popolnost.

1. Na dogodke glejmo kot na priložnosti in izzive. Vsak dogodek (sem sodijo tudi naloge s katerimi se soočamo v službi, doma …) je priložnost, da nekaj naučimo o sebi, o drugih, o življenju. Ko pomislimo, da imamo pred seboj problem ali težavo, nadomestimo to raje z besedo izziv ali priložnost.
2. Prav tako pomislimo kako pogosto uporabljamo besedi moram in ne morem. Kako se počutimo, ko rečemo, da nekaj moramo narediti? Kaj pa če bi raje uporabili besedo hočem oz. nočem? Preizkusite in recite na glas: "Moram si vzeti več časa zase." Nato pa še: "Hočem si vzeti več časa zase."  Ste občutili razliko? Raziščite kaj je v ozadju in kaj vam je bližje.
3. Govorimo in mislimo o sebi in o drugih dobro. To pomeni tudi, da se naučimo vzpodbujati in pohvaliti samega sebe in druge.
4. Večkrat se vprašajmo Kaj me dela edinstvenega? Kaj pri sebi cenimo, imamo radi, na kaj smo ponosni: lastnosti, vedenja, izkušnje; kaj nam gre dobro od rok …
5. In prenehajmo se primerjati z drugimi ali z idealno podobo. Primerjajmo se lahko sami s seboj, da bi ocenili svoj napredek in si postavili cilje.

Predvsem pa prenehajmo čakati, da se bomo imeli več časa, da se bodo razmere izboljšale, da se bodo drugi spremenili, da bomo imeli večjo plačo … Ta trenutek lahko nekaj naredimo. Tudi tisoč milj dolga pot se začne s prvim korakom pravi kitajska modrost.

Nina Leskovar, Šola čustvene inteligence