Pripomočki: nihalo, papir, fotografija pogrešanega, rojstni podatki »Pogrešanega voznika našel radiestezist« – to je naslov vesti, ki se je zadnje dni julija kot požar razširila po vsej Sloveniji. Radiestezist Zdravko Malnarič nam je po telefonu takoj potrdil, da je prek slike pogrešanega njegovim bližnjim pomagal najti kraj, kjer so ga potem tudi res našli. Nekaj dni pa smo morali čakati, da nas je sprejel tudi osebno. Je namreč eden tistih upokojencev, ki nikoli nimajo časa; trenutno je najbolj zaposlen z iskanjem podzemnih voda, vrtin za pitno vodo, vodnih žil, po katerih se pretaka topla voda, primerna za ogrevanje in toplice, pomaga iskati pogrešane osebe … Z njim smo se pogovarjali v rodni vasi Kal pri Semiču na Dolenjskem.
Pa se vrnimo na začetek. 26. julija so našli pogrešanega Stanka Brajerja. Žal ne živega. Policisti so ga z reševalnimi psi in s policijskim helikopterjem neuspešno iskali že dva tedna.
ISKANJE
Petdesetletni voznik Petrolove cisterne s Trebelnega na Dolenjskem je bil 13. julija soudeležen v hudi prometni nesreči na primorski avtocesti, v bližini počivališča Lom pri Logatcu. V nesreči so življenje izgubili štirje člani romunske družine, ki je bila na poti na dopust v Italijo. On pa je odtaval v neznano. Neuspešno ga je iskala stotnija ljudi, tudi s psi, helikopterji … In trupla šoferja, ki v svoji šoferski karieri dotlej ni storil niti prekrška, niso našli policisti. Našli so ga svojci in sokrajani. Našli so ga tam, kjer ga je doma, z nihalom in kosom papirja pred seboj, našel radiestezist Zdravko Malnarič.
Zdravko pripoveduje: »Name se je že naslednji dan po Stankovem izginotju po telefonu obrnila njegova sorodnica. Prosil sem jo, naj mi pošlje fotografijo pogrešanega, njegovo ime, priimek, datum rojstva ter podatek, od kdaj ga pogrešajo. Ko sem to dobil, 15. julija je bilo, sem takoj, v petih minutah, s pomočjo 36-gramskega nihala ugotovil, da ga ni več med živimi. Da si je sodil sam, kmalu po nesreči, verjetno še isti dan. Določil sem tudi lokacijo, kje naj iščejo truplo. Sedemsto metrov vzhodno oziroma malo bolj jugovzhodno od kraja prometne nesreče. In tam so ga tudi res našli. Točno tam.« Ker se mu je strgal pas, se je obesil s hlačami.
Pogrešanega je iskal po postopku, s katerim je našel že kar nekaj ljudi. Na prazen list papirja si najprej zariše križec, ki pomeni izhodiščno točko, kjer so pogrešanega zadnjič videli. Nato položi svojo roko na sliko pogrešanega in sprašuje nihalo. Ali je še živ? Je še v Sloveniji, je šel Avstrijo, Italijo …? V kateri smeri naj ga iščejo: sever, jug, vzhod, zahod? Nihalo mu odgovarja le z da ali ne.
POGREŠANEGA NAJDEJO
Sorodnikom in sokrajanom s Trebelnega je v iskalni akciji v nedeljo 26. julija, ki so jo organizirali na lastno pest, pri iskanju pogrešanega pomagal logaški jamar, ki pozna pasti tistega nevarnega, z jamami in brezni posejanega kraškega terena med Logatcem in vasico Laze. Tja je zaradi šoka po nesreči, potem ko je še pomagal ponesrečencem, odtaval pogrešani.
Skupina, ki je iskala pogrešanega, si je pomagala s kompasom, da so lažje našli linijo, ki jo je določil Zdravko Malnarič. Analiza DNK je kasneje potrdila, da gre res za truplo Stanka Brajerja.
»Brajerjev sorodnik mi je povedal, da so ga tam hoteli iskati že prve dni po nesreči, ko so se pridružili policiji v njihovi iskalni akciji, vendar jim tja niso dovolili, ker naj bi teren s psi pregledali že policisti in ga tam zagotovo naj ne bi bilo,« opisuje Malnarič.
In tako je policijsko iskanje zašlo v slepo ulico. Na spletu je že začela krožiti teorija, da naj bi bil Stanko žrtev romunske mafije in da naj bi bila avtomobilska nesreča atentat na romunskega višjega tožilca, ki je v nesreči izgubil življenje. A resnica je včasih bolj preprosta in to je Zdravku nihalo takoj »povedalo«.
RAČUNAL NI NIČ
»Na spletu sem nato bral kritične komentarje, češ da se hočem zaradi takšnih ali drugačnih koristi samo promovirati prek medijev, pa da ni bilo težko ugotoviti, da je pokojnik storil samomor in da ni bil daleč od kraja nesreče in da ni bilo težko ugotoviti, da je šel proti vzhodu,« pravi Zdravko. Poudarja, da svojega daru ne uporablja za to, da bi z njim služil, zato tudi za iskanje pogrešanih oseb ne zaračuna niti evra.
A taki komentarji ga ne omajajo. Ve, da je nad nami neka sila, ki nas vodi. Že tri desetletja se namreč posveča stvarem, o katerih se ljudje v javnosti bojijo govoriti zaradi strahu, da se jim bodo drugi posmehovali, jih zasmehovali. Ljudem pa se na tem področju dogaja zelo veliko. Zdravka kličejo za pomoč tudi zato, ker se tem stvarem ne posmehuje. Zanj so del življenja.
Pokličejo ga tudi v hiše, kjer se dogajajo čudne stvari; kaj ropota, luči se prižigajo same od sebe, predmeti se premikajo sami. Pokličejo ga, da umrle duše, ki jih še kaj veže na ta svet, napoti tja, kamor morajo iti po smrti. Navadno ugotovi, da so to duše najbližjih, ki še niso našle svojega miru in zdaj skušajo pritegniti pozornost živih, ker imajo z njimi neporavnane račune, globoke zamere, jim niso izpolnili zadnje želje ali kaj podobnega. Opravi poseben obred, da gre duša tja, kamor mora iti. In se ne vrne več.
VRTEČA SE MIZA
Zdravko še pove, da je imel pri iskanju Stanka Brajerja pripravljen rezervni načrt. Če ga ne bi dobili tam, kjer je določil kraj, bi poklical dušo pogrešanega, da bi povedala, kje je. Pri tem bi si pomagal z vrtečo mizico. Taka primera je imel doslej dva, ko sta mu pogrešani osebi, pokojni, povedali, kje naj ju iščejo. In informaciji sta bili v obeh primerih točni.
Zdravko ima v stari domači hiši iz leta 1875 postavljeno vrtečo se leseno mizo brez žebljev, prek katere vzpostavi stik z dušami. Kako miza deluje, smo pisali v Misterijih novembra 2008 v članku »Prikliče duha, da zdravi«. Preberete ga lahko v brezplačnem spletnem arhivu Misterijev na povezavi goo.gl/82ngmL.
V hiši, kjer je soba za njegovo početje in stik z duhovi, je tudi televizor, da bi »videl« duha, ga morda posnel in si ga ogledal na zaslonu.
»Zame komunikacija z umrlimi ni nič nenavadnega. Gre za tak prenos informacij z njimi kot po telefonu, radiu in televiziji. Vse je prepleteno s temi silnicami. Vsaka ima svojo frekvenco. Z dušami je isto. Gre le za drugo dimenzijo. Ne gre za nebesa ali pekel. Je le druga dimenzija. In druga frekvenca,« razlaga. In še pove, da nikoli ne kliče duhov po imenih, temveč se javi tisti, ki sam želi.
ISKANJE VODNIH ŽIL
Zaključimo z iskanjem vodnih žil. Veliko jih je že našel. Tudi v Ljubljani jo je našel, tekla naj bi ob Dolenjski cesti, ob železnici. Zavrtali tam še niso, saj bi se moral za to zavzeti župan Ljubljane. Vodna žila se začenja v Planici in gre skozi Kranjsko goro, naprej do Ljubljane in na Dolenjsko. Vodna žila naj bi bila široka osem metrov, voda ima po njegovih ugotovitvah 39 stopinj. Tudi ko priteče v Dolenjske toplice, ima 39 stopinj. Naprej teče v Šmarješke toplice in v Lešće na Hrvaškem. Manjša žila, tri metre in pol široka, gre prek Semiča, tu bi lahko tudi vrtali …
Geologi ne priznajo tega načina iskanja vode in tudi vrtali niso nikoli po njegovih ugotovitvah. Geologi, namreč. Sicer pa voda priteka iz desetin in desetin vodnjakov po vsej Sloveniji, ki so jih navrtali na kraju, ki ga je določil Zdravko. Se bo morda odzval župan Ljubljane? Podvodna topla voda bi lahko ogrevala stanovanja, lahko pa bi zgradili bazene s termalno vodo. In še za kaj bi lahko uporabili to, kar nam ponuja narava na slovenski zemlji.
»Pogrešanega voznika našel radiestezist« – to je naslov vesti, ki se je zadnje dni julija kot požar razširila po vsej Sloveniji. Radiestezist Zdravko Malnarič nam je po telefonu takoj potrdil, da je prek slike pogrešanega njegovim bližnjim pomagal najti kraj, kjer so ga potem tudi res našli. Nekaj dni pa smo morali čakati, da nas je sprejel tudi osebno. Je namreč eden tistih upokojencev, ki nikoli nimajo časa; trenutno je najbolj zaposlen z iskanjem podzemnih voda, vrtin za pitno vodo, vodnih žil, po katerih se pretaka topla voda, primerna za ogrevanje in toplice, pomaga iskati pogrešane osebe … Z njim smo se pogovarjali v rodni vasi Kal pri Semiču na Dolenjskem. 
