PONOVNA OŽIVITEV PROSTOZIDARSTVA V SLOVENIJI PO LETU 1991

V Sloveniji po 13. aprilu 1941, ko je prenehala delovati loža "Valentin Vodnik", v kateri je bilo aktivnih 18 bratov, ni bilo organiziranega delovanja prostozidarskih lož. Po drugi svetovni vojni so bili v Sloveniji prvi prostozidarji trije bratje, ki so bili sprejeti v ložo "Pobratim", ki je v letu 1991 delovala v Beogradu v okviru Velike Lože Jugoslavije.

Ko je Jugoslavija razpadla in sta postali Slovenija in Hrvaška mednarodno priznani državi, je bila 21. marca 1992 na Dunaju ustanovljena deputatska loža "Illyria", ki je delovala v okviru Velike lože Avstrije z nalogo, da vnese prostozidarstvo v Slovenijo in na Hrvaško. Prvi mojster stola deputatske lože "Illyria" je bil brat Čedo Kirchner, dunajski arhitekt, ki je leta 1993 že odšel na Večni Vzhod.

Loža je delovala skupaj za Slovenijo in Hrvaško, delovala je v templjih v Celovcu in Gradcu, občasno tudi na Dunaju. Loža pa je imela tudi prvo delo v Ljubljani, in sicer 26. septembra 1992. Ker smo bili tako slovenski kot hrvaški bratje navezani na delo v templjih v Celovcu oziroma Gradcu ali pa na Dunaju, smo dela uredili tako, da smo slovenski bratje delali v Celovcu, hrvaški pa v Gradcu. Zaradi ločenega dela in nato predvsem zaradi velikega števila članov smo skupno deputatsko ložo "Illyria" razdelili na dva dela oziroma ustanovili novo ločeno deputatsko ložo za Slovenijo.

Tako je bila 18. decembra 1993 ustanovljena deputatska loža za Slovenijo, Orient Celovec, za vse slovenske prostozidarje, loža "Illyria" pa je ostala hrvaškim prostozidarjem. Prva posebnost deputatske lože je bila, da smo velikokrat delali dvojezično, slovensko-nemško, skupaj z avstrijskimi brati. To posebnost smo pravzaprav uvedli že v času deputatske lože "Illyria", tako da smo včasih delali celo trojezično, slovensko-nemško-hrvaško. Poudariti je treba, da bratje iz Slovenije nismo imeli nobenih prostozidarskih besedil v slovenščini, tako da je bilo potrebno prevesti konstitucijo, hišna pravila in vse druge potrebne tekste v slovenščino. Vendar pa je treba poudariti pomen dvo- ali trojezičnega dela, saj smo to prakso prenesli tudi v delo mednarodne raziskovalne lože "Quatuor Coronati" takrat, ko skupaj delamo avstrijski, italijanski, hrvaški in slovenski bratje.

Prostozidarstvo ima v Sloveniji že kar nekaj tradicije, čeprav po drugi svetovni vojni pa vse do leta 1991 prostozidarstva v Sloveniji ni bilo. Prostozidarska organizacija v Sloveniji, kot legitimni dedič francosko-ilirske lože "Prijateljev rimskega kralja in Napoleona", ki je bila umeščena leta 1812 v Ljubljani, ter lože "Valentin Vodnik", ki je delovala do leta 1941 v Ljubljani, je danes tudi uradno registrirana pri organih Republike Slovenije.

Število bratov, ki sprejemajo prostozidarske ideje za svoje, se je v Sloveniji tako povečalo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za ustanovitev prve prostozidarske Velike Lože v zgodovini Slovenije. Velika Loža Avstrije je zato 16. oktobra 1999 prižgala luč v Veliki Loži Slovenije. S predajo kladiva prvemu Velikemu Mojstru so prostozidarji v Sloveniji začeli svoje samostojno življenje.

Se nadaljuje

Vir: http://www.prostozidarstvo.si