Danes smo iz AAG Generalnemu sekretariatu EU komisije v Bruselj poslali novo prijavo, ki se nanaša na predlog in projekt plinskega terminala (LNG terminal) podjetja družbe “Gas Natural SDG S.A.” v Zaule-Žavljah v tržaškem industrijskem pristanišcu (Italija) ob meji z Republiko Slovenijo. Razlog je projekt plinskega terminala krši varnost prebivalcev, ki živijo na področju Tržaškega zaliva – SEVESO direktive in posledično EPAH direktive.

Kršitve zakona Seveso in v Italiji prenesena zakonsko uredba št 21 septembera 2005 - 238, pri načtovani izgradnji plinskega terminala v Žavljah, ob slovensko – italjanski meji, potrjuje popolno odsotnost kateregakoli načina preprečevanja nevarnosti, ki bi se lahko pripetile v industrijskih obratih. To je naša organizacija že večkrat upozarjala tudi EU institucije.

Dosje, ki smo ga pripravili, nam prikazuje pretresljiv razpad dela institucij. Že vrsto let se javne ustanove, ki med seboj konkurirajo, trudijo, da ne bi uporabile zakonov o varnosti državljanov v primeru tveganja nesreč v industrijskih objektih. In to veliko dizinformativno prikrivanje je pripomoglo, da je projekt plinskega terminala španske družbe Gas natural v Trstu dobil, prosto pot za izgradnjo.

Največjo odgovornost pri teh postopkih ima tržaška prefektura –in to vladni urad- ki je zadolžen, da pripravlja načrtovanje industrijskih nevarnosti, s tem da koordinira lokalne javne ustanove. Vendar je prefektura zaupala urejanje načrtovanja o zunanjih nevarnostih družb, ki so podvržene zakonu Seveso, zunanjemu odhajajočemu sodelavcu glede na »pomanjkanje kadra v prefekturi«.

Upokojencu –kot prostovoljcu- so izročili upravljanje najbolj delikatnih nalog, ki jih mora izvršiti prefektura. Tako smo odkrili, da pri izvedbi Planov Zunanjih nevarnosti sploh niso sledili smernicam Upravne enote za javno zaščito (iz leta 2004), ampak so uporabili »ekspeditivno« metodo, ki temelji na poenostavljanju postopkov, kjer se izločijo bolj oddaljena tvegana območja v industrijskih obratih.

S tem, ko namerno niso upoštevali nevarnih območij, ki ogrožajo največje število prebivalcev, se je «nevarnost drastično zmanjšala«. Seveda je šlo tukaj za virtualno zmanjšanje, saj se resnične nevarnosti ne more izbrisati. Vendar pa javne ustanove niso bile zaskrbljene zaradi tega, ker so obšle zakon Seveso. Prebivalci se namreč glede tega niso mogli pritožiti, ker o tem niso bili sploh obveščeni.

Uporabljena logika je brutalno učinkovita: če ne poznaš tveganja, se ne bojiš. In, če bi slučajno prišlo do nesreče, lahko zmeraj zaupamo »samo v usodo«. 

V projektu se ne omenjajo možnosti atentatov in raznih terorističnih dejanj, ki so zaradi lahke dostopnosti bodočega plinskega terminala zelo verjetne. V AAG smo, da bi dokazali, da je tak teroristični napad mogoč izvedli 16.09.2009 “TERORISTIČNI NAPAD” z fračami. Z gradu Socerb v smeri proti lokaciji morebitnega bodočega plinskega terminala v Žaveljski dragi smo streljali z orehi.

Gre za absurdno in najbolj nesprejemljivo lego od vseh 8.500 možnih točk za postavitev terminala v Italiji. Gre za zelo zaprt zaliv, s plitvim morjem, z nadpovprečno gostim prometom, gosto naseljeno obalo z vzpetinami, z že obstoječo nevarno industrijo in pristaniško dejavnostjo (v neposredni bližini je največji naftni terminal v Sredozemlju in veliko skladišče naftnih derivatov pa tudi drugih kemikalij in plinov, železarna, sežigalnica in še kaj).

Zato je to najslabša možna izbira. Italija se je zanjo odločila zato, ker je to geografsko nekakšno slepo črevo, ki je z dveh strani obdano s Slovenijo in če bi prišlo do terorističnega napada, bi posledice najbolj trpeli prebivalci Trsta in bližnjih slovenskih in hrvaških krajev. V takem primeru, bi lahko naenkrat umrlo od120 do 150 tisoč Tržačanov, prebivalcev Slovenije in Hrvaške, ki živijo v bližnih mestih in naseljih.

V kolikor bi hoteli zavarovati prebivalce, zaradi možnega terorističnega napada, ki smo ga v AAG tudi dokazali, bi morali to območje varovati tako iz morja zrake in zemlje, vendar zaradi konfiguracije terena to ne bo nikoli možno.

V Tržaškem zalivu je zelo gost morski promet in je zelo velika možnost nesreč z tankerji. Ko se zgodi nesreča, so posledice okoljske posledice, lahko rečemo katastrofalne za varnost in življenja ljudi, saj je ta del zaliva zelo ozek.

Zaključek: V AAG trdimo, da ta objekt zaradi varnosti in ogrožanja zdravja ljudi lokacisko ne more vgraditi v ta prostor. Italija je najprej končala s postopki za plinska terminala in sprejela odločitve presoje vplivov na okolje EIA. Presoje varnosti ni upoštevala in jo na način, da je presoja varnosti zaporedna izločila iz EIA presoje, četudi bi po Espoo konvenciji safety morala biti del presoje (Preambula, člen 1)

Šele posledično je Italija začela s postopkom SEA -celovite presoje vplivov na okolje in razporedila dejavnosti tako, kot so narekovale že sprejete odločitve. Tako je delovala na način utemeljitve zbranega posega in ne na način da zmanjša tveganja. Tako ni delovala po načelu prevenitive in menimo, da nima implementiranega 12.člena Seveso direktive na primeren način, tako da bi zmanjšala tveganje.

Italija po našem mnenju ni upoštevala Seveso direktive v celoti, še posebej pa ne 12.člena Sevesa, ki je preventivne narave in nalaga razporeditev dejavnosti v prostoru tako, da se že v fazi prostorskega načrtovanja razporedijo dejavnosti, tako da se nevarnost zmanjša.

Zaradi vseh zgoraj navedenih dejstev pričakujemo, da bo komisija ustavila to gradnjo saj bi v nasprotnem primeru kršila direktivo EU  SAVESO in  EPAH direktivo – za zdravo življenje naših otrok.  

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Pogled iz gradu Socerb na Žavlje

Sreljanje na »Žavlje z orehi«

Simolacija nesreče v Žavljah