Lahko se umsko varate in se prepričujete, da so stvari v vas okoli vas, ter vaša dejanja lepša ali pa slabša kot so, vendar duše ne morete prevarati, duša doživlja, stvari, okoliščine, živali in ljudi take kot v resnici so in tako so tudi v nas zapisane.

Za nami je preteklost.

Mnogi učijo, da je potrebno prenesti težišče zavesti v zdaj, in prav imajo.

Vendar z samim osredotočanjem na zdaj, še ni narejeno vse, ob tem si je treba upati začeti življenje na popolnoma novi, brezpogojno ljubeči osnovi.


Res kljub vsemu, kar smo naredili v življenju, nam ni potrebno pred tem samo bežati v zdaj ne da bi naredili to in se skrivati za neko lažno in neresnično svetostjo, kdor to dela je zmeraj ob razodetju resnice, katerega prispodoba je sodni dan, grenko razočaran.

Če nam je le dano, začeti na temelju brezpogojne ljubezni znova v zdaj, to sprejmimo z vso hvaležnostjo in ljubeznijo, ter k temu popolnoma ljubeče ponižno in pošteno naravnajmo vse svoje življenje.

Kajti, kjer je v tem brezpogojna poštenost, nastane tudi dovolj-šen uvid, ki omogoča v življenju prave odločitve in tudi prava dejanja.

Kdor to naredi popolnoma iskreno bo zmogel na pravi način ob ljubečem trudu opraviti in doseči na pravi način očiščenje.

Začetek je grenak, ker moramo najprej tako ozavestiti svoje napake, da jih odpravimo vendar konec je dober.

Bilo bi lahko, če bi nam kdo lahko napake kar odvzel, vendar tako ne gre, napake, ki so v nas moramo najprej v sebi ozavestiti in jih v spoznanju popolnoma z samimi vzroki odpraviti, saj edino tako, jih več ne bomo ponavljali.

Če smo v tem resnični, bo duša v nas z dneva v dan zapisala to, kar nam je, je bilo in bo v radost.

Od trenutka, ko se to v nas uresniči, zato, ker smo temu omogočili razvoj, zmoremo tudi živeti na resnično novi osnovi, in le takrat bo tudi vsa preteklost, ki bo za nami ostala le tegale priča, stara preteklost nevednosti in napak z njenim celotnim jedrom zavesti, pa bo, ker smo to omogočili, po Božji milosti, na edini pravi način ukinjena in izbrisana.

Naj bo tako!