Piše: Ajša Kranjc v novih Misterijih www.misteriji.si

Ali prehrana z manj soli res koristi vsem?
Uradna zdravstvena priporočila svetujejo, naj uživanje kuhinjske soli ali natrijevega klorida vsi po vrsti omejimo na manj kot šest gramov na dan, kar znese manj kot 2,4 grama natrija. A medtem ko nekaterim to morda koristi, kot kaže še zdaleč ni nujno, da prav vsem, kot nas prepričujejo.

Dve glavni raziskavi, ki naj bi dokazovali koristi omejevanja soli za celotno prebivalstvo, imata po mnenju nekaterih strokovnjakov kar nekaj napak. Tako meni tudi zdravnik Paul J. Rosch, predsednik ameriškega inštituta za raziskovanje stresa, ki ugotavlja, da nobena raziskava pravzaprav ni zares dokazala povezave med prehrano z nizko vsebnostjo natrija in zmanjšano pojavnostjo srčnožilnih bolezni.

Prepričan je, da iz povprečnih rezultatov raziskav na velikih skupinah ljudi ne moremo sklepati, kaj koristi posameznemu bolniku. V dokaz, da vse ni tako preprosto, navaja osemletno raziskavo pri osebah z visokim krvnim tlakom v New Yorku. Med tistimi na dieti z malo soli je pokazala štirikrat večje število srčnih infarktov kot med tistimi z običajno porabo soli. Njegova glavna ugotovitev je, da na sol nismo vsi enako občutljivi. Pomemben korak bi torej bil, če bi raziskovalci najprej razvili test za občutljivost na sol in šele nato bi lahko vsak dobil kar najboljša priporočila, kako ravnati in kaj je zanj najbolje.

ZGREŠENA OBSODBA
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila sol v prehrani obsojena. Krivdo za visok krvni tlak in druge težave ji je pripisala velika mednarodna raziskava Intersalt. Raziskovalci so v njej ugotovili, da imajo družbe z večjo porabo soli tudi več visokega krvnega tlaka. Podobno naj bi veljalo za posameznike.

Pa vendar, če bi iz raziskave izvzeli štiri manj razvite družbe z nizko porabo soli in nizkim krvnim tlakom, preostalih oseminštirideset družb zveze med visoko porabo soli in visokim krvnim tlakom sploh ne potrjuje. Če pomislimo, da je bilo v omenjenih štirih družbah tudi manj stresa, debelosti, da so pojedli veliko manj predelane hrane in veliko več vlaknin v sadju in zelenjavi, postanejo zaključki raziskave močno vprašljivi. Podatki iz teh štirih družb pačijo celotno sliko.

Raziskovalci so potem malce popravili prvotno ugotovitev, in sicer naj bi večja poraba soli sovpadala s hitrejšo rastjo krvnega tlaka, ko se ljudje starajo. A raziskava niti ni bila zasnovana, da bi preučila povezavo med visokim krvnim tlakom in starostjo. Kritiki, predvsem inštitut za raziskovanje soli Salt Institute, so na vse mogoče načine poskušali priti do vseh podatkov raziskave. Iz dela, ki je bil vendarle razkrit, pa so številni raziskovalci razbrali, kako so bili podatki prirejeni, da bi ustrezali želenim sklepom, kar so leta 1996 objavili v publikaciji British Medical Journal. A raziskava je kljub temu ostala pomembna podlaga za priporočila o omejevanju soli.

VELIKO SIVIN
Ko so leta 1999 prišli na dan še podatki raziskave NHANES, ki je od leta 1971 spremljala zdravstveno stanje več kot dvajset tisoč Američanov, so izganjalci soli iz prehrane dobili novo vodo na svoj mlin. Raziskovalci so poročali, da so imeli udeleženci, ki so pojedli največ soli, 32 odstotkov več možganskih kapi, 89 odstotkov več smrti zaradi možganske kapi, 44 odstotkov več s srčnim infarktom povezanih smrti in 39 odstotkov več smrti na splošno. To naj bi bila končno raziskava, ki dokazuje pozitivno povezanost med visoko porabo soli in tveganjem srčnožilnih zapletov.

Podrobnejši pregled podatkov neodvisnih raziskovalcev pa je spet pokazal, da vse ni tako črno-belo. Ugotovili so, da so višja tveganja bolezni in smrti značilna le za udeležence s čezmerno telesno težo. Pri ostalih povezave ni bilo. Michael Alderman, dr. med., ugledni ameriški strokovnjak in kritik uradnih zdravstvenih vsesplošnih priporočil za omejevanje soli, je ob pregledu podatkov preostalih vitkejših udeležencev ugotovil celo prav nasprotno. Več soli ko so pojedli, manjše je bilo tveganje, da umrejo.

TELO KOMPENZIRA
Alderman je vpliv uživanja soli na zdravje preveril pri tri tisoč bolnikih z blago do zmerno povišanim krvnim tlakom in po štirih letih ugotovil, da so tisti, ki so pojedli najmanj soli, imeli več srčnožilnih zapletov.

V konvencionalni medicini, kjer zagovarjajo omejevanje soli, velja, da manjša poraba soli ne prinaša nobenih tveganj. Vendar so pred nekaj leti raziskovalci v reviji ameriškega medicinskega združenja JAMA po pregledu različnih raziskav poročali o tem, da se z zmanjšanjem natrija povišajo ravni škodljivega LDL-holesterola. Povišajo se tudi ravni renina in aldosterona. Telo se torej na pomanjkanje natrija odzove z zvečanjem prostornine krvi, kar lahko pomeni višji krvni tlak.

Aldermanova skupina raziskovalcev je ugotovila, da dvoodstotno povišanje renina v krvi (pred zdravljenjem) pomeni 25-odstotno povečano tveganje srčnega infarkta. Takega vpliva povečan vnos natrija ni imel. Pomanjkanje natrija je po nekaterih izsledkih lahko povezano še z inzulinsko odpornostjo, zmanjšanjem spolne dejavnosti pri moških in s kognitivnimi težavami pri starejših.

NI DOKAZOV
Pravzaprav ni raziskave, ki bi upravičila vsesplošno priporočilo za prehrano z malo natrija, še navaja Paul J. Rosch. Pregled 83-ih objavljenih raziskav, katerih udeležencem je bila naključno dodeljena bodisi prehrana z visokim bodisi nizkim vnosom natrija, je sicer pokazal, da je pri osebah s povišanim krvnim tlakom prehrana z omejitvijo natrija krvni tlak res nekoliko znižala, in sicer zgornjega za 3,9 in spodnjega za 1,9 mmHg. Pri osebah z normalnimi vrednostmi krvnega tlaka je bil učinek manjši: 1,2 in 0,26 mmHg. Glede na to, da do tako majhnih razlik prihaja že, če si pomerimo krvni tlak v nekajminutnih razmikih, rezultati pravzaprav ničesar ne dokazujejo, zagotovo pa ne prepričajo, da je dobro uporabo soli omejiti vsem, ne glede na to, ali imajo visok krvni tlak ali ne.

ŠE ENA RAZISKAVA

Z NAPAKO
Raziskava DASH iz leta 1997 o prehranskih pristopih za zmanjšanje visokega krvnega tlaka je poročala o tem, da je moč krvni tlak pomembno znižati s prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo. Pozneje so želeli dokazati še, da bi omejevanje soli dodatno pripomoglo k zmanjšanju tovrstnih težav. 412 udeležencev s povišanim ali normalnim krvnim tlakom so najprej naključno razdelili na dve skupini; eni so se prehranjevali značilno ameriško in drugi po DASH dieti. Obe skupini pa so nadalje razdelili še v tri podskupine: s 3,3 grama natrija na dan, s priporočenih 2,4 grama na dan in z 1,5 grama na dan. Maja leta 2000 so objavili, da je zmanjšanje vnosa natrija dejansko povzročilo znižanje krvnega tlaka, in sicer za 6,7 mmHg pri tistih z običajno prehrano in 3 mmHg pri dieti. Največji učinek je bil pri tistih z visokim krvnim tlakom in ameriško prehrano, kjer je prišlo do padca 11,5 mmHg.

Glede na to, da je omejitev natrija zmanjšala krvni tlak vsem po vrsti, se je spet zdelo, da dileme ni več. A spet so prišli pomisleki. Dieta DASH je vsebovala veliko kalcija, kalija in magnezija, ki vsi znižujejo krvni tlak. Povsem mogoče je, da do koristi izhajale že iz same diete in ne le omejevanja soli. Poleg tega so udeležence spremljali le mesec dni, učinki omejevanja natrija pa naj bi težili k temu, da izzvenijo po šestih mesecih, ko začnejo delovati mehanizmi, ki kompenzirajo pomanjkanje. Vsi podatki raziskave spet niso dostopni, nekateri pa nakazujejo, da vsaj belopolti moški, stari manj kot 45 let, vendarle verjetno nimajo nobene koristi od omejevanja natrija, ugotavlja strokovnjak David McCarron.

Pomislek, ali prehrana z manj soli koristi vsem ali ne, je torej ostal. Ob tem pa se vse bolj uveljavlja prepričanje, da je visok krvni tlak zapletena presnovna motnja, katere zdravljenje mora biti prilagojeno posamezniku. Paul J. Rosch zato meni, da je treba tudi na priporočilo o vsesplošnem omejevanju soli pogledati z zrncem soli, po pameti.

Ajša Kranjc

Pravzaprav ni nobene raziskave, ki bi resnično upravičila vsesplošno priporočilo za prehrano z malo soli.

Višja tveganja bolezni in smrti zaradi uživanja več soli so bila značilna le za preiskovance s čezmerno telesno težo, pri vitkejših preiskovancih pa je bilo prav nasprotno: več soli ko so pojedli, manjše je bilo tveganje smrti.

Visok krvni tlak je zapletena presnovna motnja, katere zdravljenje mora biti prilagojeno posamezniku.

Pri tri tisoč bolnikih z blago do zmerno povišanim krvnim tlakom so tisti, ki so pojedli najmanj soli, imeli več srčnožilnih zapletov.

RAZLOGI ZA UŽIVANJE SOLI
Sol ima poleg uravnavanja vode v telesu še mnoge druge pomembne funkcije:

• Sol je nujna za proizvodnjo hidroelektrične energije v vseh telesnih celicah. Nujna je za komunikacijske in informacijske procese v živčnih celicah ves čas delovanja možganskih celic, od spočetja do smrti.

• Sol je nujna za vsrkanje delcev hrane skozi črevesje.

• Sol je absolutno nujna za čvrsto zgradbo kosti. Če je v telesu premalo soli in vode, lahko pride do osteoporoze.

• Sol je nujna za izločanje čezmerne kislosti iz notranjosti celic, posebno možganskih. Je nujna za ledvice, da očisti čezmerno kislost in jo prenese v seč. Če v telesu ni dovolj soli, telo postaja vse bolj kislo.

• Sol je zelo dobro sredstvo za umirjanje nepravilnega srčnega utripa in je v nasprotju z napačno predstavo, da povzroča hipertenzijo, v resnici nujna za uravnavanje krvnega tlaka – skupaj z vodo in rudninami. Seveda pa so ključna pravilna razmerja. Uživanje premajhne količine soli in veliko vode lahko pri nekaterih ljudeh povzroči povišanje krvnega tlaka. Razlaga za to je preprosta. Če pijemo vodo in ne uživamo soli, voda v krvnem obtoku ne ostane dovolj dolgo, da bi lahko napolnila vse krvne žile. Pri nekaterih ljudeh to povzroči omedlevanje, pri drugih pa stiskanje arterij, ki se sčasoma izrazi kot povišan krvni tlak. S kozarcem ali dvema vode in malce soli, ki jo damo na jezik, hitro in učinkovito pomirimo podivjano razbijanje srca, dolgoročno pa znižamo krvni tlak. Sol pomaga preprečiti krčne in pajkaste žilice na nogah in stegnih.

• Sol je ključna za ohranjanje ravni serotonina in melatonina v možganih. Sol je naravno uspavalo in je ključnega pomena za uravnavanje spanja. Če spijemo poln kozarec vode in nato položimo nekaj zrn soli na jezik in jih tam pustimo, potonemo v naraven, globok spanec. Ne smemo pa soli uživati brez vode, ker lahko začne iz nosa teči kri.

• Sol je močan protistresni dejavnik v telesu. Sol pomaga pri ohranjanju samozavesti in dobre samopodobe. Ko voda in sol opravljata svoje antioksidacijske dejavnosti in odstranjujeta toksične odpadke iz telesa, telo ne žrtvuje esencialnih aminokislin, kot sta triptofan in tiroksin, da delujeta kot antioksidanta. V dobro hidriranem telesu je triptofan ohranjen in vstopi v možgansko tkivo, kjer se uporabi za proizvodnjo serotonina, melatonina in triptamina – esencialnih nevrotransmiterjev, ki delujejo kot antidepresivi. Je ključna pri zdravljenju čustvenih in afektivnih motenj. Nadomestilo za sol je litij, ki ga uporabljajo za zdravljenje depresije. Če ne želite Alzheimerjeve bolezni, ne prikrajšate telesa za sol in ne jemljite predolgo predpisanih diuretičnih zdravil.

• Sol je močan naravni antihistaminik. Lahko jo uporabimo za lajšanje astme, tako da jo položimo na jezik, potem ko smo popili kozarec ali dva vode. Deluje enako učinkovito kot inhalator, le da ni toksična. Preden položimo sol na jezik, moramo spiti kozarec ali dva vode. Takšna uporaba soli je zgolj za nujen primer. Običajno jo dodamo hrani ali vodi, preden jo popijemo.

• Sol je nujna za čiščenje zamaškov sluzi iz pljuč, posebno pri ljudeh z astmo. Sol je ključna pri čiščenju nahodnega nosu in zamašenih sinusov. Dajanje soli na jezik (prej dva kozarca vode) lahko zaustavi vztrajen suhi kašelj.

• Sol je nujna za vzdrževanje mišične napetosti in moči in je ključnega pomena pri preprečevanju mišičnih krčev. Sol lahko pomaga pri preprečevanju protina in z njim povezanega artritisa. Oslabljen nadzor nad mehurjem, uhajanje seča, je lahko posledica uživanja premajhne količine soli.

• Sol je nujno potreben element za sladkorne bolnike. Pomaga pri uravnovešanju ravni sladkorja v krvi ter zmanjša potrebo po inzulinu pri tistih, ki morajo za uravnavanje sladkorja uporabljati injekcije.

• Sol je tudi ključna pri preprečevanju in zdravljenju raka. Rakave celice so anaerobni organizmi, ki jih ubija kisik. Preživijo lahko le v okolju z malo kisika. Kadar je telo oskrbljeno z vodo, sol pa poveča krvni obtok, da doseže vse telesne dele, kisik skupaj z aktivnimi in motiviranimi imunskimi celicami v krvi doseže rakavo tkivo in ga uniči. Dehidracija – pomanjkanje vode in soli – zavre delovanje imunskega sistema in dejavnost celic za bojevanje z boleznimi.

• Sol je ključna pri preprečevanju pretirane tvorbe sline, ki se med spanjem cedi iz ust.

Približno pravilo je, da naj bi dnevno zaužili tri do štiri grame soli, na deset kozarcev vode (trije grami so približno polovica čajne žličke). NAJBOLJŠE RAZMERJE: ena zravnana čajna žlička soli na en liter vode.

Foto Nataša Műller
Sol je nujna za izločanje čezmerne kislosti iz notranjosti celic, posebno možganskih.