Samhain je praznik, ki označuje konec poletja. Kelti so se poslavljali od starega leta, izražali hvaležnost za pridelek in praznovali prihod novega leta. Shrambe so bile polne pobranih pridelkov. Zaklali so živino, za katero so domnevali, da zime ne bo preživela. Iz žita pa so varili alkoholne pijače.

Verjeli so, da so v času Samhaina vrata v drugi svet odprta in da je v tem času tančica med svetom živih in svetom umrlih tanka. Izvajali so razne rituali za čaščenje mrtvih. Prednikom so darovali hrano, da bi jih pomirili, jih zadržali na drugem svetu in pridobili njihovo zaščito.

Napovedovanje prihodnosti in prerokovanje naj bi bilo, zaradi prisotnosti duhov, v tem času še posebej natančno.

V času Samhaina so tudi prižigali kresove, saj je ogenj simbolično predstavljal sonce.

Prazniki, ki izhajajo iz Samhaina

Halloween ali noč čarovnic

Halloween je eden izmen najbolj popularnih praznikov v ZDA, ki se zaradi amerikanizacije in globalizacije vedno bolj širi po celem svetu. Ta praznik so v ZDA prinesli irski emigranti.

Izrezljano bučo s svečo postavimo pred vhodna vrata ali na okno kot pozdrav dušam, ki jih imamo radi. Ščiti pa nas tudi pred zli duhovi.

Praznik, ki temelji na keltski tradiciji praznovanja sprememb v naravnem letnem ciklusu, je v sodobnem času izgubil svoj prvotni namen. Tako je v sodobnem času halloween praznik zabave in potrošnje.

Vsi sveti

V želji po zatiranju poganskega praznika Samhaina je papež Gregor IV. leta 835 praznik vseh svetih, ki so ga do takrat praznovali 13. maja, prestavil na 1. november.

Praznik vseh svetih je dan, ko se častijo krščanski svetniki in mučeniki. V cerkvi molimo za pokojne sorodnike, znance in svetnike.

1. november

Dan spomina na mrtve. V Sloveniji smo ga uvedli po 2. svetovni vojni. Zaznamuje ga obiskovanje grobov, prinašanje cvetja in prižiganje sveč.

Vir: Magija Narave